tudi jaz bi imela kak nasvet

[ana36]

No in še ena, ki se ne more otrest posledic nemogočega otroštva. Oče in mama alkoholika, oče agresiven, kasneje mož alkoholik. Spolna zloraba v otroštvu.Vse to sem nekak prenašala s sabo zdaj pa je padla odločitev za spremembo. Mi lahko poveste kako ste pridobili na samozavesti. Te mi manjka ogromno. In vsak nasvet mi bo verjetno prav prišel.

[trzinka]

Ana, s psihoterapijami in KVT(kognitivno vedenjsko terapijo), ki jo izvaja psihoterapevt.

[zala]

Ni rečeno, da ti generalno primanjkuje samozavesti. Verjetno to ne velja prav za vsa področja.
Zame so večinoma mnenja, da sem zelo samozavestna. Pa vendar sama menim, da to ne velja na splošno. Velikokrat se zalotim pri razmišljanju (sploh zdaj, ko sem brez službe): pa saj nič ne znam.
Potem je seveda pomembno dvoje: da se zavedaš svojega razmišljanja (da pa to menda vseeno ni ravno tako), ter da začneš iskati svoje pozitivne dosežke.
Recimo: v razpisih za službo je veliko zahtev po akrivnem znanju 2 jezikov... pa misliš: pa saj nič ne znam!! Potem se je treba znat ustavit in reči: haloooo... tega res ne znam, znam pa:........... in s tem sprevidiš svoje pozitivne dosežke in lastnosti.
Enako velja za zunanjost (sem debela.... res sem malce močnejša ampak.. imam pa krasne oči, polt, nasmeh....).... in še veliko tega.
Jaz sem ali si še vedno na tak način gradim samozavest: na sprevidenju in iskanju svojih pozitivnih lastnosti. Prav vsak jih ima, le da jih potlačimo in ne vidimo... prav gotovo jih imaš tudi ti.
Nisem strokovnjak in ne vem, kako gre to s ciljano terapijo, tako si pomagam jaz...
Vse dobro!

[heli]

Zala popolnoma se strinjam s teboj.Tudi sama vlečem kovčke iz mladosti (debelost v otroštvu) in gledati sebe z pozitivne strani, iskati lepoto v sebi in na sebi..to dela čudeže..ravno danes sem občudovala sodelavko, ki ima sigurno 30 kg preveč z kakšno samozavestnostjo se nosi..to je uspeh..njene oči se svetijo, vedno je na ustih nasmeh..kaj ni to lepo imeti se rad...samo do tega je potrebno priti in če ne zmoreš sam ima prav naša carica trzinka - psihoterapevt.

[ana36]

Hvala za odgovore. Pri psihoterapevtu sem že poskušala. Zdaj sem se vključila še v skupino za dobre medsebojne medsebojne odnose ki dela po sistemu dr. Ruglja. Imam probleme z odnosi. Ugotavljam da gre pri meni za odvisnost od odnosov. Ko prebiram vaše zgodbe tukaj, ugotavljam da sploh nisem tako hudo na tleh. Samo ne morem se dvignit toliko da bi začela verjet da sem vredna, da ne bi vseskozi iskala zunanje potrditve. Na srečo nisem nikoli padla tako globoko da se nebi mogla več dvignit iz postelje. Čeprav moram pogosto zbrati vse moči da grem naprej. Imam otroke in moram, čeprav se bojim da bo prišel čas, ko mi ta moram zaradi otrok ne bo več pomagal in se bom sesula.
 Za zdaj se vržem v delo in vem da sem sposobna. Ampak nekje globoko v sebi imam  še vedno neki glas ki mi govori da nisem vredna, da nisem dovolj dobra. Želim si družbe a v stiku z ljudmi ne upam povedat kaj mislim. In ko se mi pri delu zgodi da naredim kako napako mi nič ne pomaga, da vem da kdor dela, dela tudi napake. Takoj se čutim tako zelo nesposobno, in spet mi nič ne pomaga to da vem da znam marsikaj naredit, da sem dobra po duši in da nikoli nisem komu želela kaj slabega.
  Drug problem pa je odnos s starši. Ne morem se sprijaznit z rekom da spoštuj očeta in mater samo če sta tega vredna. Alkohol, pretepi, manipuliranje in nič ljubezni to sem dobila od njiju. Pa si še vedno ne morem ubit v glavo, da nista vredna da se obremenjujem zaradi njiju.

[Janja]

Drug problem pa je odnos s starši. Ne morem se sprijaznit z rekom da spoštuj očeta in mater samo če sta tega vredna. Alkohol, pretepi, manipuliranje in nič ljubezni to sem dobila od njiju. Pa si še vedno ne morem ubit v glavo, da nista vredna da se obremenjujem zaradi njiju.

Pusti reke pri miru. Jaz spoštujem samo ljudi, ki tudi mene spoštujejo, druge pa puščam na distanci. Pri tebi gre sicer za tvoja starša, pa vendar, če onadva nista imela spoštovanja do tebe, tudi tebi ni potrebno imeti spoštovanja do njiju. In pri tem ti ni potrebno imeti prav nobene slabe vesti. Jaz sem imela to srečo, da sem imela v redu starša (enega sicer bolj kot drugega) in se točno zavedam, da morajo tudi starši imeti korekten odnos do otroka, če hočejo pričakovati enako. Pusti vse predsodke in zaživi svobodno življenje.

Srečno, Ana!

[Arwen]

Pusti reke pri miru. Jaz spoštujem samo ljudi, ki tudi mene spoštujejo, druge pa puščam na distanci. Pri tebi gre sicer za tvoja starša, pa vendar, če onadva nista imela spoštovanja do tebe, tudi tebi ni potrebno imeti spoštovanja do njiju. In pri tem ti ni potrebno imeti prav nobene slabe vesti.

se strinjam