Pozdravljeni. Sama sem se ful nasla v tvoji zgodbi Bea. Sama sem se pred priblizno tremi leti srecala z anksioznostjo in njeno dobro prijateljico depresijo. Pravijo da so najboljse stravi tri , tko da upam da za te "slabe" to ne drzi
mal heca... no, takrat seveda ni bilo hecno in sem bila res prestrasena in prepricana da je moje zivljenje koncano. Sla sem na psihoterpijo in do danes mislim, da je to ena najboljsih odlocitev v mojem zivljenju. ena prvih stvari, ki mi jih je terapevtka rekla ze po kaksnem tretjem srecanju je bilo to da imam zelo mocen razum...kje pa so custva. In mislim, da je zadela v samo bistvo. Delala sem na sebi s pomocjo terapije in mislim, da sem lepo napredovala. Tako okt pravijo ostali pa se vedno vcasih zdrsnem nazaj in takrat pozabim na vse napredke in vidim samo ta zdrs, poraz. Ocitno bom se mogla delat na tem,, da se osredotocim bolj na pozitivne stvari in ne samo na negativne. No, moja zadnja izkusna me je opozorila, da je se nekaj dela pred mano. Bila je seveda povezana s custvi- glej ga zlomka:) zapletla sem se s fantom in zacelo se je lepo, polno pogovorov, iskrice, metulcki. Kmalu pa sem obcutila da se umika in rekel mi je da ni za resno zvezo (pravkar je koncal dolgo razmerje) in da bi pa bil za obcasna srecanja. Sama pac nisem clovek za to in sem se zato umaknila. bilo mi je seveda tezko ampak sem razumela. Prevzemam tudi odgovornost za to da sem se zapletla z njim cisto po svoji volji, ceprav sem vedela, da je iz dolge zveze. Toda razocaranje je prislo kasneje, ko je pred mano pihla na duso drugim potem pa mi kdaj pa kdaj posiljal sporocilca o lepi lunici zunaj o najinih skupnih trenutkih. Ni mi nicesar obljubljal in tudi ni mi ponujal kakega razmerja, srecanja ampak ko sedaj pogledam nazaj menim da se je s temi smsi igral z mojimi custvi. Mislim, da me je imel na neki vrvici, da mi je pisal ko je bil osamljen in je potreboval pozornost. Ne vem, mogoce je z menoj kaj narobe ampak meni se zdi to grdo, ce ti nekdo prizna svoja custva ti pa jih ne vracas, zakaj bi mu poslijal taka sporocilca ki samo begajo oziroma dajejo neko lazno upanje. AOdpisala sem mu ampak zelo formalno. Vendar nikoli mu nisem napisala kako izkorosceno sem se pocutla tukaj, ker tega prej nisem dojela. Vesela sem bila sporocila, ker sem pomislila, kako lepo...spomnil se je name. Sedaj pa vem, da je mislil samo nase in zelel olajsati svojo osamljenost. Sedaj je v zvezi in tedn preden sem izvedela za to mi je pisal, da se spominja najinih skupnih trenutkov. Ful me je prizadelo, ko sem izvedela za njegovo zvezo, ker sem ugotovila da so bia to sporocila res neko manipuliranje. Sedaj se sprasujem ali naj mu povem, kako sem se pocutila ob tem. Vem, da me ne bo razumel ampak vsaj postavila bi se zase, ker se vse preveckrat tiho in samo razumem. In to sem hotela povedat Bea. Mi samo racionaliziramo , analiziramo in opravicujem (v mojem primeru) vendar lastna custva pa zakopljemo in pustimo, ker je prebolece., Ampak finta je da se samo zakoplejo in grizejo od znotraj in mislim, da je to tisto kar nas unicuje. Sama verjamem, da se vse zgodi z razlogom in mogoce je moja izkusna priloznost da se koncno postavim zase ampak kaj ko ni poguma, nocem da si slabo misli o meni. pa smo spet tam...da ne bomprizadeta..spet...zelim nam cimvec napredkov in predvsem da bomo zajahal konja tudi po tem ko pademo...
