Prosim vas za nasvet...

[Puhek]

Hojla vsem...Ker ste tukaj že vsi zelo izkušeni in stari mački se obračam kar k vam za nasvet, ker ne vem več kaj naj naredim.
Gre se zaradi depresije, izčrpanosti in anksioznosti. Začelo se mi je pred 7-imi leti in zadnja 4 leta se zdravim z antidepresivi. Poskusil sem z Cipralexom, Portalom, Edronaxom in sedaj z Wellbutrinom (1 leto), vendar se mi stanje ni nič spremenilo. Popolnoma sem izčrpan, zamorjen in depresiven. Poskusil sem tudi s skupinsko psihoterapijo, hipnoterapijo in mišično relaksacijo, pa vse zaman. Opravil sem pregled EEG in REG, rezultati so bili brez problemov.... Nekaj tednov nazaj sem svojo psihiatrinjo parkrat prosil za menjavo zdravil, ker tako ne morem več naprej, pa mi še do sedaj ni ni javila, čeprav je obljubila, drugi psihiater, h kateremu občasno hodim, pa je rekel, da sumi da po vseh teh letih jemanja AD-ja in neučinkovitosti smatra, da to kar imam sploh ni depresija, ampak vse skupaj prihaja zaradi tega, ker se preveč sekiram.

Kaj naj sedaj še storim?
Po vsem tem ko sem že vse poizkusil in nič ni pomagalo se pogosto zalotim, ko razmišljam, da bi rad končal vse to. Prav res. Tako ne morem in nočem več, ves čas sem nesrečen in tako boli vse to...In šele dobro začenjam živeti, končujem študij....Bom moral vse življenje tako trpeti!
Kaj naj naredim?

[trzinka]

Puhek, kaj pa individualna psihoterapija, telesna aktivnost, sproščanje, branje, druženje.....Ali si samo prepuščen ADjem?
Kaj pa krvni izvidi?

[Aslan]

Puhek tole "preveliko sikiranje" so morda vzorci, ki si jih prinesel nezavedno iz otroštva...
Psihoterapija bi ti bila lahko v veliko pomoč. Skozi pogovor (individualno) bi spoznal ZAKAJ se sikiraš, uvidel, da imaš tudi možnost izbire drugačnega odziva...

Sproščanje (progresivna mišična relaksacija) je fajn zadeva.
Pomaga....je del procesa zdravljenja. Ni pa samo to rešitev, ki bo odgnala depresijo.

Postopoma se vpelje tudi aktivnosti gibanja v naravi...magari samo en krog okoli hiše...
Počasi ozavestiti KAj te je kdaj veselilo, kje si našel radost...
Obišči kakšno skupino za samopomoč, ki jo organizira naše društvo DAM.

Antidepresivi potrebujejo čas, da začnejo delovati v polni meri....kar nekaj tednov..več kot mesec dni,
da so spremembe opazne...v začetku jemanja pa se stanje celo poslabša lahko zaradi stranskih učinkov.
Tako da nikar prehitro menjat zdravila...malo vztrajaj....

Različni antidepresivi delujejo na različne neurotransmiterje,
zdravila delujejo ali na sproščanje snovi, druga na razgradnjo, tretja pa na neurotransmiterje same.
Cipralex in Portal sta antidepresiva skupine SSRI (vpliva na serotonin)
Edronax je druga skupina antidepresiva SNRI (vpliva na noradrenalin)
Wellbutrin deluje na noradrenalin in dopamin.
Kot vidiš antidepresivi delujejo na različne mehanizme.
Če učinkovanje prvega izbranega AD ni po pričakovanju se menja z AD-jem iz druge skupine itd...
Včasih je potrebno tudi nekaj menjave preden se najde ustrezen antidepresiv zate.


Kar pogumno...naprej...
Predvsem pa psihoterapijo si poišči.

[Puhek]

Hvala obema za odgovor.
Kar se tiče telesne aktivnosti mi skoraj nič ne pomaga; tečem, kolesarim redno...
Individualna psihoterapija pa odpade, ker nimam denarja. Sem šel 2x na indiv. psihoterapijo in sem skupaj plačal 240 €.... Si ne morem privoščiti..., pa tudi če bi si, ne podpiram analitičnih pristopov, ki trajajo 10 let in goro denarja, da se na koncu premakneš 1 cm.
Tudi na dam skupini sem že nekajkrat bil. Ampak to ni to, ker je skupina (LJ) tako frekventna, da so ves čas novi ljudje, in valda se ne more vzpostaviti zaupljivo in zaključeno vzdušje, kjer bi lahkotno govorili o problemih. Vsaj 2-3 leta nazaj je blo tko.
Kar se pa tiče prijateljev....nimam te sreče. V začetku mojih težav, sem imel tudi socialno fobijo in sem se povsem osamil. Tudi sedaj si ne najdem družbe, ker so mi enostavno odnosi pretežki... Na obrazu se mi vidi, kako sem izčrpan in zamorjen od vsega, in zato se moram ves čas pretvarjati med kolegi, da je vse v redu, ker nočem pokazat, v kakšnem zosu sem. Sram me je tega....In to pretvarjanje mi vzame tolk energije, da se doma skoraj sesedem od utrujenosti. Ne rečem, če bi se družil s kom, ki pozna te stvari bi se lažje odprl in zaupal, pa še to bi rabu čas.

Aslan tudi tebi hvala za odgovor. Kar se tiče AD-jem sem pa že skoraj diplomiral in prebral vse mogoče... Edino upanje, ki ga vidim za sebe preden zares obupam je novi Valdoxan, ki ga pri nas pa žal še ni.

[Puhek]

Sem ti pozabil povedat Aslan.
Na skupinsko psihoterapijo sem hodil 2 leti in pol. Učinka pa skoraj nobenega....
AD-je sem pa probal 4 različne in jemal vsakega posebej najmanj eno leto zaporedno... in ne tako, da bi po nekaj tednih obupal. Nič bat glede tega, sem jim dal priložnost, da primejo. Pa na žalost ni noben prijel.

Aja glede krvi. Nekaj let nazaj preden sem dobil napotnico za psihiatra me je splošni zdravnik poslal v laboratorij da bi videl, če vzrok za izčrpanost tiči kje drugje. No in krvna slika je bila brez večjih odstopanj....

[Arwen]

Gre se zaradi depresije, izčrpanosti in anksioznosti....

drugi psihiater, h kateremu občasno hodim, pa je rekel, da sumi da po vseh teh letih jemanja AD-ja in neučinkovitosti smatra, da to kar imam sploh ni depresija, ampak vse skupaj prihaja zaradi tega, ker se preveč sekiram.

. V začetku mojih težav, sem imel tudi socialno fobijo in sem se povsem osamil. Tudi sedaj si ne najdem družbe, ker so mi enostavno odnosi pretežki... Na obrazu se mi vidi, kako sem izčrpan in zamorjen od vsega, in zato se moram ves čas pretvarjati med kolegi, da je vse v redu, ker nočem pokazat, v kakšnem zosu sem. Sram me je tega....In to pretvarjanje mi vzame tolk energije, da se doma skoraj sesedem od utrujenosti. Ne rečem, če bi se družil s kom, ki pozna te stvari bi se lažje odprl in zaupal, pa še to bi rabu čas.

hja, precej dela je še pred tabo  ; nasvet: začet čimprej - preberi kako strokovno literaturo (si depresijo za telebane že bral)... začni delat v smeri spreminjanja vzorcev, misli,... dviga samozavesti, na pozitivni samopodobi...

[Aslan]

Puhek psihoterapijo najdeš tudi veliko cenejšo kot si jo izkusil ti. 240 € za 2x...
Probaj tule: http://www.psihoterapija-institut.si/pomoc.aspx

[Puhek]

@Aslan in Arven
O depresiji in teh stvareh prebiram gradiva(tudi strokovna) že več let. O ADjih vem praktično vse kar se da vedeti! Glede psihoterapije... pa sem jo poizkusil (skupinsko)in je trajala več kot 2 leti. Pa brez učinka razen to, da me je koštala več kot 1000 evrov. Probal sem tudi individualno psihoterapijo in hipnoterapijo (10x), kjer sem terapevtoma dodobra povedal kaj se z mano dogaja... Pa ni nič pomagalo.

Drugače se pa počutim tako slabo, da rabim nekaj, kar mi bo pomagalo "takoj".... Že 7 ali 8 let je odkar se borim s tem sranjem na vse mogoče načine, z psihoedukacijo, športom, psihoterapijami, relaksacijami, molitvijo, medikamentoznim zdravljenjem (serotoninski, noradrenalinski in dopaminergični AD-ji)...
Res več ne vem, kaj naj poizkusim, vem le to, da nimam več moči za kakšno konkretno in trajajočo zadevo, preden si ne opomorem do te mere, da bom lahko vsaj normalno funkcioniral. Tok sem izčrpan od vsega tega, da se komaj še držim pokonci.

Pa še to me skrbi, ker mi je psihiater rekel, da verjetno sploh nimam kakšne duševne bolezni, depresije itd, ampak je verjetn vzrok za te moje simptome drugje. Mogoče zaradi sekiranja, ali celo kaj fizičnega, vsaj tako je rekel. Zato pa ni nič čudno, da mi noben AD ni nikoli pomagal. In ta psihiater je ves čas odkimaval z glavo, saj ni imel pojma, kaj bi z mano lahko bilo narobe in kako mi lahko pomaga.

Sej zato pa sem se obrnil na DAM, če se kdo srečuje s čim podobnim, ko je poizkusil že vse kar psihiatri svetujejo in ni nič pomagalo.

[Yang]

Puhek, pol pa zelo verjetno to ni psihičnega izvora in rešuješ na napačnem koncu.
(razen če si vse skupaj domišljaš in si mal hipohonder , sam to bi ti psihiater povedal)

Poskusi obširneje raziskat pol kaj telesnega, kakšna bolezen bi bila.
Torej s klasično medicino; npr. slaba prehrana, način življenja, kakšna kandida, borelia,...itd. možnosti je lahko ogromno... kaj vse je lahko povzroča ta stanja, ki jih doživljaš...

[Tayana]

Imaš razen depresije v življenju tudi kakšne druge težave?

[Puhek]

Imaš razen depresije v življenju tudi kakšne druge težave?

Ali misliš zdravstvene težave ali na splošno...?

[krasendan]

hmm...mnja...mogoče bi bilo res ametno raziskat še ostale stvari...ščitnico naprimer...sem pa nekje slišala, da lahko določene podobne posledice pusti tudi meningitis, ali pa narkoze, če si bil kaj operiran itd...

mogoče bi bilo pametno stopit tut do nevropsihologa...

marsikaj si poskusil, glede zdravljenja depresije...kako pa je kaj s preiskavami za fizično zdravje?

[Puhek]

hmm...mnja...mogoče bi bilo res ametno raziskat še ostale stvari...ščitnico naprimer...sem pa nekje slišala, da lahko določene podobne posledice pusti tudi meningitis, ali pa narkoze, če si bil kaj operiran itd...

mogoče bi bilo pametno stopit tut do nevropsihologa...

marsikaj si poskusil, glede zdravljenja depresije...kako pa je kaj s preiskavami za fizično zdravje?

Nikoli nisem imel meningitisa, borelioze, ali kaj takega. Niti pod narkozo nisem bil. Tudi za ščitnico sem se dal pregledati par let nazaj, ko se mi je vse skupaj začelo, pa mi je splošni zdravnik rekel, da je vse v najlepšem redu.
Edina bolezen ki jo imam je lahka oblika astme, ampak ta ne more biti razlog za vse to kar se mi dogaja.
Spomnim pa se, da sem v otroštvu enkrat padel orenk na glavo... Ampak, če bi imel zaradi tega kakšne posledice bi to pokazalo slikanje glave, vendar ko sem opravil EEG in REG slikanje, je bilo vse brez problema. tak da res ne vidim nič telesnega, da bi mi lahko povzročalo tolk neznosne duševne bolečine, izčrpanost, depresijo, anksioznost... Celo panične napade sem imel prvo leto, ko se mi je  vse skupaj začelo.

[vesy]

Še ena nova.Prosim za nasvet.Trpim za paničnimi napadi in vse kar spada zraven...Že 6 mesecev jemljem Paroxat pa nič izboljšana,psihiater mi govori naj kar naprej jemljem,sm men se zdi brezveze,če ne pomaga.Obstaja kaj,da 100 % pomaga proti napadom,eni mi svetujejp psohoterapevta,ampak kako se naj pripeljem do njega,če me hoče v avtu dobesedno raznest?

[Puhek]

Še ena nova.Prosim za nasvet.Trpim za paničnimi napadi in vse kar spada zraven...Že 6 mesecev jemljem Paroxat pa nič izboljšana,psihiater mi govori naj kar naprej jemljem,sm men se zdi brezveze,če ne pomaga.Obstaja kaj,da 100 % pomaga proti napadom,eni mi svetujejp psohoterapevta,ampak kako se naj pripeljem do njega,če me hoče v avtu dobesedno raznest?

Zdravo Vesi.
Pozabi na psihoterapijo v tej fazi, če pa že hočeš, naj te pelje prijateljica, mami, fant...
Prvo kar rabiš so primerna zdravila, ki te bodo postavila na noge, da boš lahko normalno funkcionirala. Če imaš panične napade in ne zdržiš, si priskrbi poleg antidepresiva tudi pomirjevalo (Helex npr), ki ti bo zagotovo pomagalo. Šele kasneje, ko boš ok začni razmišljati o psihoterapiji.

Glede zdravil je pa tako. Če zdravilo jemlješ vsaj 1,5 meseca in ti ni pomagalo, je čas da ga zamenjaš. Tudi če ti psihiater tega noče, se mu upri in zahtevaj novo zdravilo, ali pa zamenjaj psihiatra. Imaš pravno pravico do izbire tako zdravila, kot zdravnika. Nenazadnje vsak mesec plačuješ zdr. zavarovanje.
Novo zdravilo ti bo lahko naredilo "čudež" in boš lahko spet normalno zaživela. Če pa tudi to ne prime pa prešaltaj še na tretje zdravilo, dokler ne boš našla prave rešitve zase.

Ko pa boš relativno ok, pa si priskrbi kakšno dobro psihoterapijo. Vendar bodi previdna pri tem, ker je kar nekaj psihoterapevtskih pristopov le zapravljanje časa in denarja. Dobro se pozanimaj kaj zares deluje in kaj ne. Predvsem pa bodi v družbi ljudji, ki te imajo radi. Ljubezen in občutek sprejetosti, kljub tvojim paničnim napadom, ti bo dalo spoznanje, da si vredna in spoštovana četudi se ti dogajajo te težke stvari...

In pa da te potolažim. Tudi jaz sem imel panične napade, ki so trajali kakšno leto, pa so minili. Ne spomnim se, kdaj je bilo nazadnje ko sem jih imel.

[Anja88]

Morda pišem v napačno temo, nekako se mi ne zdi, da bi morala odpirati novo...
Zadeva je taka. V O.Š. sem imela obdobje krize, ali kako bi rekla, pomanjkanje apetita, tesnobnost, žalostna sem bila, zaprta, brez neke volje....v roku enega leta je šlo na bolje, brez kakršnekoli pomoči.

Potem sem spoznala prijetnega fanta. Zelo občutljivega, nežnega in ni bilo dolgo, ko se je njemu v njegovem kratkem življenju ponovila depresija-tokrat bi rekla, da v hujši obliki, je rekel da ni zaradi mene, ampak je bla kapla čez rob drugje. Najini stiki so se zrahljali, vsak svojo pot sva šla. Ostali so mučni pogledi, ko sva se srečala....in zdaj je ta fant umrl, ubil se je....Življenje je bilo zanj preveč kruto in dve leti je trpel z depresijo...jaz pa ostajam z občutkom krivde, ker se nisem dovolj potrudila, ker nisem zbrala poguma in stopila do njega. Ampak sem samo povesila pogled.

Kaj naj zdaj? Kako naj premagam? Težko spim, se premetavam imam nočne more, ga sanjam, manj jem, veliko prejočem, sploh ponoči je hudo, s težavo se umirim... Njemu ne morem več pomagati, ampak si očitam, da mu nisem stala ob strani. Nekako sem upala in verjela, da bova nekoč prišla spet skupaj... Zdaj pa to ni več mogoče. Če ne bi imela psice, bi šla v avto, na isto cesto kot on in naredila tako kot je on!

[Aslan]

Anja ni tvoja krivda.

Vsak se sam odloči za tako dejanje..zaradi svojih stisk, ki se mu zdijo nepremagljive.
Depresija je bolezen, ki lahko človeka pripelje tudi v breizhoden položaj.
Zato jo je treba zdraviti. Ne vem ali se je fant zdravil ali ne.
Marsikado se noče zdraviti, noče verjeti v svojo duševno motnjo.

Zdaj si pretresena, pod čustvenim stresom...polno misli ti verjetno bega po glavi, spomini.
Smrt nas vedno pretrese, toliko bolj če smo si bili s človekom kdaj zelo blizu.

Nisi mu naredila nič slabega. Nisi odgovorna zanj. Nisi kriva. Nisi mogla vedeti kakšna bolezen ga tare.
Niti ni iskal pomoči, pristopil k tebi po pomoč....

Zavej se tega, da si mu v njegovem življenju polepšala vsaj del le tega.
Če bo stiska krivde prehuda in ti bodo po glavi rojile črne misli poišči pomoč PSIHOTERAPEVTA.
Pogovorila se boš...pomagal ti bo prebrodit, razumet situacijo.
(prva izbira naj bo "psihoterapevt" in ne "psihiater", ki ti morda predpiše le pomirila, ker si v stresni situaciji)

Objem draga Anja in drži se!
Zapomni si: NISI KRIVA NIČ!

[Tadeja40]

Pozdravljeni
Ko smo že pri tej temi tudi jaz ne želim odpirati druge teme, bom kar tukaj razložila moje hude težave ampak res hude. Pred enaindvajsetimi leti, ko sem rodila je bilo vse ok, ker sem imela moža za pijanca in me je tepel itd. Po petih letih hudega boja sem se odločila, da grem k psihiatru. Od mene ni bilo nič, ne volje, ne želje, naj rajši bi umrla, mislila sem celo o samomoru, popolnoma nič se mi ni ljubilo, bila sem ena kot rečemu temu, sedela sem v kotu kot kup nesreče. Moja psihiatrinja se je resnično potrudila ampak mi je zamenjala antidepresivov še pa še, da se sploh več ne spomnim koliko. No, sedaj sem še vedno na antidepresivih torej že 15 let in opažam, da zadnje čase se stanje poslabšuje. Zopet sem se zaprla vase, samo jokala bi, počutim se, da sem nič vredna, zopet premišljujem o samomoru itd. Sedaj imam enega izredno dobrega psihiatra, ki se je resnično zavzel zame in trenutno imam veliko krizo in jemljem zdravila Depakina chromo 300mg. in Efecin ER. 75mg. ter Lexsaurin 6mg. po potrebi. Tudi sedaj bi samo spala in spala in imam slab občutek, da sem manj vredna, ker se ne zbudim pravočasno, ker imam še enega otroka šoloobveznega. To me vse žere, vse premišljujem kaj naj storim. Jaz sem poskušala vse kar je bilo mogoče, vse to kar je opisoval Potepuh in ostali. Zdravstveno stanje se ni poslabšalo zaradi družinskih zadev, ker imam življenje sedaj urejeno, se je pa poslabšalo, ker imam zopet druge zdravstvene težave. Morala bi iti na dve zelo rizični operaciji tako, da niti zdravnik se ne more odločiti in tako grem iz dneva v dan brez volje, brez vsega in samo žerem ta zdravila in protibolečinska, ker takšne bolečine imam, da so včasih nevzdržne, da mi v dežurni amb. dajo infuzijo. Kaj pa naj jaz storim? Je že kdo jemal ta zdravila kot jaz? Kako ste se počutili. Jaz, ko pojem Efectin mi gre zelo na bruhanje. Ali mislite, da moram se vzdržati, da zdravila pričnejo delovati ali naj pokličem mojega psihiatra.?
Hvala, ker ste me prebrali pa vse lepo želim z dobrim počutjem in jeklenimi živčki....

[Anja88]

Ja, ta fant (nekako se mi ne zdi prav da bi obelodanila njegovo ime) je bil na AD, mogoče celo antipsihotikih-tega pa ne vem. Ampak mislim, da ni hodil na psihoterapijo-ampak je jedel samo AD in pač kolikor te psihiater naroči in 15min pogovora,recept in to je to.
Pa vem, da je imel doma probleme...Ampak psa je pa oboževal in je moglo bit res zelo, zelo hudo mu, da se je odločil umret. 

[a*n*a]

jaz menim da bi mogel najti vzrok svojih težav. sama sem bila na php, kjer se ne pogovarjaš drugega kakor zakaj se ti vse to dogaja. nobenega ne zanima,da si brez voljen ne spiš imaš tesnoboin druge težave,ki jih kar dobro poznam. jaz sem tam pišla do vzroka vendar je bilip potem še vse hujše.
razmisli o tem
lp