|
ribič
gost
|
 |
« dne:: četrtek, 12. november 2009 ura: 19:49 » |
|
Miti
* Depresija bo izzvenela sama.
* Depresijo lahko premagam z močno voljo.
* Ne potrebujem zdravljenja, saj točno vem, kateri dogodek v mojem življenju je sprožil depresijo.
* Antidepresivi so nevarni! Povzročijo več škode kot koristi. Od njih bom postal/a odvisen/a.
* Kaj bom pri psihiatru ali psihologu – saj vendar nisem nor/a!
Dejstva
* Depresija sama od sebe ne bo kar „minila“. Organizmu je treba pomagati, da se bo lahko kar najbolj uspešno spoprijel z njo.
* Depresija je precej več kakor „žalost“. Tudi ni stvar pomanjkanja volje ali osebne šibkosti. Depresijo lahko premagate – na osnovi primernega zdravljenja.
* Depresija včasih nastopi kot posledica kakšnega zunanjega sprožilca – t.i. triggerja. To je lahko kak posebno travmatičen dogodek ali pa dalj časa trajajoča izpostavljenost intenzivnemu stresu. Poznavanje jasnega vzroka pa nikakor ne zmanjšuje potrebe po zdravljenju!
* Antidepresivi so varni, učinkoviti in ne povzročajo odvisnosti.
* Psihiater in klinični psiholog sta strokovnjaka, usposobljena za terapevtsko obravnavo duševnih motenj. Pomagata lahko pri najrazličnejših težavah v okviru duševnega zdravja. Če vas bo zabolel zob, boste stopili do zobozdravnika. Rano boste zaupali v oskrbo kirurgu. Prav nobenega razloga ni za to, da bi oklevali z iskanjem pomoči, če na vaša vrata potrka depresija.
Vloga splošnega zdravnika in psihiatra
Pri zdravniku...
Splošni zdravnik bo kar pravi naslov v primeru, ko težave niso prehude – to pomeni, da gre za blago do srednje intenzivno depresijo, ki ni odporna na običajno zdravljenje. Lahko vam svetuje, predpiše antidepresive ali pa vas napoti k psihoterapevtu. Za določene tipe antidepresivov (npr. tiste z dvojnim delovanjem) je potrebno, da recept podpiše psihiater. V tem primeru boste prejeli napotnico za obisk pri slednjem. V vsakem primeru nikar ne pozabite na kartico zdravstvenega zavarovanja.
Če izbrani zdravnik torej presodi, da zahtevnost depresije presega njegovo znanje in kompetence, vas bo napotil k psihiatru ali specialistu klinične psihologije. Te strokovnjake lahko najdete v zdravstvenih domovih (ponavadi v t.i. psihiatričnih dispanzerjih) ali pa v okviru izvenbolnišničnih psihiatričnih služb (le-te so lahko samostojne ali pa del psihiatričnih bolnišnic). Psihiatrično bolnišnico najdete v Ljubljani, Mariboru, Idriji, Begunjah, Vojniku in Ormožu.
Pri psihiatru...
Psihiater je zdravnik kot vsak drug. Kljub temu ljudje še vedno neprimerno dlje odlašajo s tem, da bi obiskali specialista psihiatrije kot pa denimo specialista nevrologije. Vzroki so znani: dojemanje psihiatrije kot »drugačne« veje medicine ter strah pred tem, da bi bili »označeni«, etiketirani, stigmatizirani. Zapomniti si velja: motnja je povsem primerljiva s telesno. Obe je mogoče zdraviti in prav je, da v primeru hudih težav poiščemo pomoč.
V večini primerov je mogoče zdravljenje izpeljati na ambulantni način – torej z obiski strokovnjaka v rednih časovnih intervalih. V primerih, ko je na mestu hospitalizacija, pa predstavlja ambulantna obravnava nadaljevanje zdravljenja po odpustu. Psihiater bo ocenil vaš psihični status ter določil vrsto in težo depresivne motnje. Nato se bo na tej osnovi odločil za najustreznejšo terapevtsko obravnavo. Vsekakor je pomembno, da svojemu izbranemu strokovnjaku zaupate. Čutiti morate, da je na vaši strani, ter se zavedati, da so njegova navodila in nasveti vselej v vašo korist.
Kadar je stiska prehuda...
Če se znajdete v hudi duševni stiski, vam je na voljo urgentna psihiatrična služba. Ljubljanski Klinični oddelek za mentalno zdravje na Zaloški cesti se npr. ponaša z Urgentno psihiatrično ambulanto in s t.i. Urgentno psihiatrično službo. V okviru urgentne psihiatrične službe lahko poiščete pomoč tudi brez napotnice.
O antidepresivih
Na kaj pomislite ob besedi "antidepresiv"?
Na zdravilo kot vsako drugo? Na nevarnost - nekaj, čemur se je najbolje izogniti v velikem loku? Na korak v smeri zdravja ali korak po poti, ki vodi samo še navzdol?
Žal veliko ljudi antidepresivom zaradi nezadostnega poznavanja delovanja teh zdravil kot tudi samega mehanizma depresije še vedno ne zaupa. Nekateri se bojijo kopice stranskih učinkov, dolgoročnih telesnih posledic ali pa tega, da bi postali od njih odvisni. Vse te skrbi so odveč! Antidepresivi, ki so v uporabi danes, so varna in učinkovita zdravila, ki ne povzročajo odvisnosti kot npr. pomirjevala. Predstavljajo eno izmed temeljnih oblik pomoči pri premagovanju depresije in nobenega razloga ni za to, da bi vas navdajali s strahom ali odporom.
Če depresije ne zdravimo, se lahko težave stopnjujejo, čas trpljenja pa traja in traja. Motnja se lahko kasneje tudi ponovi – v precej hujši obliki kot prej. Če bi imeli težave s hudimi glavoboli, najbrž ne bi dvakrat pomislili, ali bi vzeli ponujeno zdravilo, ki bi zmoglo odpraviti neprijetne bolečine. Nobenega razloga ni za to, da bi bilo v primeru depresije kakorkoli drugače.
~Depresija je tista, ki boli. Antidepresiv pomaga.~
O možganskih celicah in njihovi medsebojni komunikaciji
Kadar smo utrujeni, se ne počutimo najbolje in delovna učinkovitost pade. Podobno je z našimi možganskimi celicami; če se »utrudijo« oz. če se iz različnih razlogov stopnja njihove aktivnosti preveč zmanjša, pride do težav – lahko nastopi tudi depresija.
Možganske celice niso »individualisti«, ampak imajo raje »timsko delo«. Med sabo so namreč povezane in si sporočajo različne informacije. Tisto, kar jim to komunikacijo omogoča, so tako imenovani nevrotransmiterji – gre za kemične snovi, ki prenašajo sporočila od ene celice k drugi. V primeru depresije prihaja do motenj oz. neskladij na ravni delovanja teh snovi, pri čemer so še posebej pomembni naslednji trije nevrotransmiterji:
* serotonin,
* dopamin in
* noradrenalin.
Premalo dejavne možganske celice so podobne zaspanim uslužbencem v podjetju pred jutranjo kavo – njihova produktivnost je vse prej kot optimalna.
Kako lahko možganom – in celotnemu organizmu - pomagamo »nazaj na noge«? Včasih je za to potrebna podpora zdravil, ki popravijo porušeno kemično ravnovesje in olajšajo pot k zdravju. Lahko gre za psihoterapevtsko pomoč. Ključnega pomena je tudi prakticiranje čim bolj zdravega načina življenja, ki vključuje primerno prehrano, vzdrževanje telesne kondicije, skrb zase s prijetnimi aktivnostmi ter izogibanje škodljivim razvadam.
Antidepresivi - prijazni do možganskih celic
Antidepresivi so zdravila, ki utrujena živčna vlakna »prebudijo« in pomagajo pri njihovi regeneraciji. Predstavljajo zelo učinkovito obliko pomoči v primeru depresivne motnje, saj povečajo količino prenašalcev med celicami. Aktivnost celic se dvigne, prenos sporočil med njimi je spet boljši.
Verjetnost, da vam bo pomagal že prvi predpisani antidepresiv, se giblje med 60 in 80%. Ker gre pri terapiji depresije za zdravljenje kompleksne motnje, se njihov učinek pojavi nekje v treh do šestih tednih po začetku jemanja zdravil. Izboljšanje posameznih simptomov pa lahko nastopi že prej.
Antidepresivov je več vrst. Nekateri delujejo na več prenašalcev hkrati, drugi pa so specifično usmerjeni na posamezne nevrotransmiterje (serotonergični, noradrenergični, dopaminergični antidepresivi). Precej znani so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), ki se v praksi veliko uporabljajo zaradi visoke stopnje varnosti in le malo stranskih učinkov. Zdravil, ki bi bila usmerjena zgolj na noradrenalinski ali dopaminergični sistem, je precej manj. Primer zdravila, ki deluje na oba omenjena sistema, je recimo bupropion (Wellbutrin).
Nekateri izmed pogosteje uporabljanih antidepresivov so na trgu znani pod imeni Aurorix, Cipramil, Cipralex, Cymbalta, Efectin, Prozac (generični Salipax), Seroxat (Paroxat) ter Zoloft (Asentra). Dandanes nam je na voljo zares pestra paleta teh zdravil in vredno je poiskati tisto, ki bo pomagalo tudi vam.
Na kaj moram biti pozoren/a v času terapije z antidepresivi?
V obdobju, ko jemljete zdravila proti depresiji, velja upoštevati naslednje:
* priporočljivo se je izogibati uživanju alkohola,
* pred vzporedno uporabo kateregakoli drugega zdravila se posvetujte s svojim zdravnikom,
* naj vas morebitni blažji stranski učinki v prvih nekaj dneh po uvedbi terapije ne odvrnejo od uporabe, saj pri večini pacientov ti efekti izginejo v kratkem času,
* v kolikor opazite, da vam predpisana zdravila nikakor ne ustrezajo, se o tem pogovorite s svojim zdravnikom – ne spreminjajte režima jemanja in/ali doze kar na lastno pest.
Zlati pravili uporabe zdravil proti depresiji sta:
-redno jemanje v skladu z zdravnikovimi navodili,
-zaključek terapije šele takrat, ko to priporoča zdravnik.
O psihoterapevtskem zdravljenju
Psihoterapija kot pot iz depresije
Terapevtske obravnave depresije se lahko – glede na vrsto in intenzivnost same motnje - lotimo samo na osnovi medikamentoznega pristopa (torej z zdravili) ali pa samostojne psihoterapije, v številnih primerih pa se kot najbolj učinkovita izkaže kombinacija teh dveh možnosti. Pri blažjih oblikah depresije velikokrat zadošča psihoterapevtska obravnava.
Kognitivno - vedenjska terapija: Kaj, kako in zakaj?
Kot najučinkovitejša psihološka metoda zdravljenja depresije izstopa kognitivno-vedenjska terapija (krajše tudi KVT). Gre za psihoterapevtski pristop, ki znatno pripomore k vzpostavitvi funkcionalnih miselnih in vedenjskih vzorcev, ki so nam v pomoč pri bolj učinkovitemu obvladovanju življenjskih izzivov. Kognitivno-vedenjska terapija je osredotočena na triado »misli-čustva-vedenjske reakcije« in nam na tej osnovi pomaga pri premagovanju različnih duševnih motenj, ki v svoji osnovi prizadenejo prav omenjene tri elemente človekovega delovanja. Zlasti depresija je nerazdružljivo povezana s specifičnimi miselnimi stili, ki so naravnani tako, da motnjo vzdržujejo in so ena temeljnih ovir pri zdravljenju. V okviru psihoterapevtskih srečanj se ob podpori terapevta učimo prepoznavati lastne kognitivne oz. miselne stile, ki določajo našo interpretacijo različnih aspektov življenja, svoje čustvene reakcije ter z njimi povezane vedenjske vzorce in še kaj. Temelj psihoterapevtskega dela so strukturirani, sistematični razgovori, v katerih nas terapevt vodi v smeri prepoznavanja miselnih, čustvenih in vedenjskih reakcij ter nam pomaga pri tem, da tiste stile reagiranja, ki nas utegnejo ovirati ali celo škodujejo našemu zdravju, zamenjamo z ustreznejšimi – takšnimi, ki nam bodo v pomoč pri osebnostni rasti, doseganju zastavljenih ciljev in splošnega dobrega počutja.
Depresija: začarani krog negativnih misli, neprijetnih čustev in vedenja, ki škodi
Depresija je motnja, ki prizadene celoten človeški organizem; spremembe na ravni mišljenja so med najpogostejšimi simptomi. Misli, čustva in vedenje pa so med sabo tesno povezani elementi našega odzivanja. Negativne misli povzročijo slabo telesno počutje, sprožijo kup neprijetnih čustev ter spremembe v vedenjskih vzorcih. Kadar je depresija zelo huda, se lahko pojavijo tudi samomorilne misli.
Nekatere tipične misli, ki spremljajo depresijo, so naslednje:
* Jaz nisem vreden/a nič.
* Nihče me ne mara.
* Zame ni prihodnosti – prihodnost bo črna.
* Sem slab/šibek/nesposoben človek.
* Nič mi ne gre od rok.
* Za vse, kar gre narobe, sem kriv/a sam/a.
* Nobenega smisla ni – v ničemer.
* Meni ni pomoči; nihče mi ne more pomagati, nihče me ne razume.
Sčasoma te misli postanejo avtomatične – sploh se jih ne zavedamo več, ker se vgradijo v ustaljeni vzorec našega razmišljanja. Tako določajo naš način interpretacije različnih osebnostnih področij, življenjskih dogodkov ter posledično našega reagiranja v situacijah, v katerih se znajdemo. Te reakcije pa so – ker izhajajo iz izrazito negativnih miselnih vzorcev – največkrat naravnane tako, da z njimi pravzaprav sabotiramo sami sebe. Začarani krog je sklenjen. Vendar pa nismo obsojeni na to, da ostanemo ujeti vanj. Prekinimo ga!
Kaj lahko pričakujem od KVT?
V okviru psihoterapevtskih ur se boste osredotočali na različna področja vašega občutenja, doživljanja, interpretacije teh izkušenj ter svojega vedenja. Vaše delo s terapevtom bo v osnovi usmerjeno v naslednje cilje:
* bolj realno zaznavanje sebe, sveta in življenja;
* predelavo morebitnih travmatičnih doživetij;
* zamenjavo miselnih vzorcev, ki nas ovirajo pri doseganju zastavljenih ciljev, s takimi, ki vam bodo pri tem v pomoč;
* osvajanje strategij za učinkovitejše reševanje problemov;
* počasen dvig ravni aktivnosti, kar bo pripomoglo k boljšemu počutju;
* izboljšanje sposobnosti prepoznavanja lastnih čustev ter nadzora nad njihovim izražanjem;
* vaje čim bolj ustreznega ravnanja v različnih socialnih situacijah ter s tem povečanje učinkovitosti in zadovoljstva v medosebnih odnosih.
Vsekakor pa velja: informirajte se, berite o depresiji in širite svoje znanje. V procesu zdravljenja bodite aktivni ter se potrudite izvedeti čim več o svoji motnji in o tem, kako si pomagati. Če vas karkoli zanima, ne oklevajte – vprašajte svojega izbranega strokovnjaka.
Prav vaša angažiranost je izjemnega pomena za to, da boste uspešno prehodili pot do zdravja in dobrega počutja.
Potek zdravljenja
Depresija ne izgine kar naenkrat, ampak se umika postopoma. Na začetku se posameznik le kakšno uro na dan počuti bolje, kasneje pa je tako lahko že cel dan v tednu. V četrtem do šestem tednu lahko posameznik večinoma že prepozna ali loči dneve, ko se počuti dobro, od dni, ki so ''še kar v redu'', in tistih, v katerih je težko zdržat. Sčasoma je slednjih vse manj, dobrih pa vedno več.
Pri globoki depresiji na začetku ni nobenega nihanja v počutju – prek celega dneva je slabo. Ko se pojavi nihanje razpoloženja prek dneva, gre pravzaprav za izboljšanje. To pomeni, da se začnejo možgani odzivati na spodbudne dejavnosti in zdravljenje. Pri tem je potrebno paziti, saj nihanja v počutju v času izboljšanja lahko predstavljajo pasti za posameznika z depresijo in njegove svojce. Najbolj značilni sta dve pasti.
Pri prvi pasti oseba z depresijo ne opazi trenutkov, ko ji je bolje, ampak se osredotoči le na trenutke, ko ji je slabše. Pri drugi pasti pa oseba sicer doživi olajšanje ob izboljšanju stanja, vendar je zelo razočarana, ko je počutje zopet malo slabše. Obe pasti sta nevarni, saj oseba prehitro zaključi, da so vsa njena prizadevanja brez smisla. Lahko celo preneha z jemanjem antidepresivov, ker sklepa, da zdravila ne pomagajo. Preneha tudi s pozitivnimi dejavnostmi, saj se ji zdi, da ne pomagajo.
Okrevanje je pri depresiji dolgotrajno in težavno. Pozornost posameznikov z depresijo je usmerjena v simptome, tudi s spominom imajo težave in so tudi zaradi tega še hitreje žrtve pasti. Zato je toliko bolj pomembno, da posameznik zaveda, da takojšnje izboljšanje ni možno in da je potrebno pri zdravljenju vztrajati.
Kako si še lahko pomagam sam/a?
Skrb za zdravje je prav gotovo ena naših največjih odgovornosti. Veliko je načinov, s katerimi lahko organizmu pomagamo pri premagovanju najrazličnejših bolezni in vzdrževanju zdravja. Tudi pri depresiji gre za motnjo, ki jo je potrebno sprejeti, se z njo soočiti in organizmu pomagati, da se čim bolj učinkovito spoprime z njo. Naj vam bodo naslednji napotki pri tem v pomoč.
* Dobro se pozanimajte o tem, kaj depresija je in kako se lahko proti njej borimo. Več kot boste vedeli o njej, učinkoviteje se boste lahko spopadli z njo.
* Uredite svoj bioritem! Določite si čas, ko se boste odpravili spat, in uro, ko boste vstali. Nekaj časa bo trajalo, da se organizem privadi na določen režim spanja, a vredno je vztrajati.
* Uredite svojo prehrano! Uživajte čim več nepredelanih živil, izogibajte se umetnim sladilom. V prehrano je priporočljivo vključiti dodatke, kot so Omega III maščobne kisline ter vitamini iz skupine B.
* Redna telesna aktivnost je neprecenljivega pomena za dvig razpoloženja! Že samo športno udejstvovanje kot tako je odličen način za boj proti depresiji, izboljšana telesna kondicija pa bo pozitivno vplivala na sposobnost vašega organizma za učinkovito spoprijemanje s stresom.
* Svetloba zdravi! Pojdite ven, na zrak, užijte sončne žarke v vsej njihovi prijaznosti. Storite to tudi, če bi tisti dan najraje preždeli v postelji sredi zatemnjene sobe. Obrestovalo se bo! Zadostna količina dnevne svetlobe vam bo tudi pomagala pri regulaciji spalnega ritma.
* Tudi narava zdravi! Če le imate možnost, se odpravite v njeno zavetje vsak dan, četudi le za kratek čas.
* Spremljajte svoje razpoloženje - vsak dan ga ocenite na 10-stopenjski lestvici. Tako boste vzpostavili pregled nad trendom vašega počutja v daljših časovnih obdobjih, in naredili korak iz črno-belega načina razmišljanja (» Pa saj se tako vsak dan počutim čisto zanič «), ki ga depresija rada krepi.
* Sprostite se! Počnite stvari, ki lahko napolnijo vaše baterije. Če radi pišete, pišite! Če vas privlačijo barve in slikarsko platno – čopič v roke! Nekaterim ljudem odgovarja joga, drugim avtogeni trening, tretjim tai chi. Gotovo boste našli primerno aktivnost zase!
* Zaposlite se! Preberite kakšno knjigo, oglejte si kakšen film! Pomanjkanje intelektualnih izzivov je samo po sebi lahko dovolj neprijetno, da krepi depresivna občutja. Kadar nam je dolgčas, je tudi več priložnosti za vrtenje v začaranem krogu negativnih misli.
* Če se v času depresije soočate s pomembnejšimi življenjskimi dilemami ali odločitvami, reševanje le-teh preložite za nekaj časa. Če to ni mogoče, prosite za pomoč nekoga, ki vam stoji ob strani in mu zaupate. Ta vam bo lahko kar najbolje svetoval.
~Odgovorni smo za to, kar storimo. Pa tudi za tisto, česar ne naredimo. ~
|
