My story

[majchy]

Ugotovila sem in si priznala, da odnos, ki ga imam, ni pravi zame. Da si želim in zaslužim več! Najprej moram najti ljubezen v sebi, da bom lahko iskreno ljubila.

Danes sem naredila zame velik korak! Prekinila sem z njim vse stike in se odločila, da naredim korak naprej. Zase!

Nadaljujem pot iskanja sebe... Ker si to želim in vem, da zmorem... Vem, da bomo tudi težki trenutki, ampak zdaj vem, da si moram pustiti tudi, da sem šibka, nemočna, žalostna...

Želim si, da bi me še naprej podpirali na moji poti iskanja sebe, čeprav se zavedam, da moram večino dela opraviti sama...

C.

Bravo Carrie…drugega ne morem napisati kot to, da kar si naredila je odraz poguma, moči in iskrene želje po boljši in bolj izpopolnjujoči prihodnosti…priti v stik s sabo je nekaj najlepšega…presega vse drugo…
Tudi sama sem prekinila stike…pa je bilo izredno težko…verjamem, da bodo še prišli trenutki šibkosti, ko bom dvomila v svojo odločitev…ampak vem, da bodo tudi ti trenutki minili…
Trenutno je pač tako najbolje zame…kot si ti ugotovila, da je najbolje zate…

Mi te bomo pa z velikim veseljem podpirali na tvoji in naši poti...

Upam, da se vidimo na skupini 

[Carrie]

Ugotovila sem in si priznala, da odnos, ki ga imam, ni pravi zame. Da si želim in zaslužim več! Najprej moram najti ljubezen v sebi, da bom lahko iskreno ljubila.

Danes sem naredila zame velik korak! Prekinila sem z njim vse stike in se odločila, da naredim korak naprej. Zase!

Nadaljujem pot iskanja sebe... Ker si to želim in vem, da zmorem... Vem, da bomo tudi težki trenutki, ampak zdaj vem, da si moram pustiti tudi, da sem šibka, nemočna, žalostna...

Želim si, da bi me še naprej podpirali na moji poti iskanja sebe, čeprav se zavedam, da moram večino dela opraviti sama...

C.

Bravo Carrie…drugega ne morem napisati kot to, da kar si naredila je odraz poguma, moči in iskrene želje po boljši in bolj izpopolnjujoči prihodnosti…priti v stik s sabo je nekaj najlepšega…presega vse drugo…
Tudi sama sem prekinila stike…pa je bilo izredno težko…verjamem, da bodo še prišli trenutki šibkosti, ko bom dvomila v svojo odločitev…ampak vem, da bodo tudi ti trenutki minili…
Trenutno je pač tako najbolje zame…kot si ti ugotovila, da je najbolje zate…

Mi te bomo pa z velikim veseljem podpirali na tvoji in naši poti...

Upam, da se vidimo na skupini 

Hvala Janja, hvala Majchy! 

Sem mislila, da bo veliko težje, pa mi je odleglo... Nekako sem začutila olajšanje, svobodo... Tako se počutim zdaj, ta trenutek in ga bom užila do konca... Vse občutke bom reševala sproti.

Upam in želim, da me pusti na miru. Moram biti močna in ne več popustiti. Verjamem, da mi bo uspelo, saj vem, kaj si želim in ta odnos ni to. Gledati nase, kaj je zame dobro...

Ja, se vidimo v skupini, hodila bom ob torkih, ker edino takrat imam čas...

 

[majchy]

Hvala Janja, hvala Majchy! 

Sem mislila, da bo veliko težje, pa mi je odleglo... Nekako sem začutila olajšanje, svobodo... Tako se počutim zdaj, ta trenutek in ga bom užila do konca... Vse občutke bom reševala sproti.

Upam in želim, da me pusti na miru. Moram biti močna in ne več popustiti. Verjamem, da mi bo uspelo, saj vem, kaj si želim in ta odnos ni to. Gledati nase, kaj je zame dobro...

Ja, se vidimo v skupini, hodila bom ob torkih, ker edino takrat imam čas...

 

Super Carrie, da si prišla do tega spoznanja...včasih si nam je tako težko priznati da smo z nekom iz napačnih razlogov...
Tako kot jaz ugotavljam, da sem bila z zadnjim fantom iz napačnih razlogov...zveza je bila po vsebini zelo podobna prejšnjim razmerjem...želela sem preboleti bivšega...in ker je ravno v tistem času on prišel v moje življenje je bilo očitno najbolj primerno biti z njim...kasneje sem se navezala in ga vzljubila in predvsem začela verjeti v iluzije o skupni prihodnosti...če dobro pomislim se mi je na začetku zdel prav čuden tip...sem se pa dobivala na začetku z njim ker sem se iskreno nasmejala ob njemu in je bil zanimiv kot oseba...in tako se je začelo...zaljubljena nikoli nisem bila vanj...imela sem ga pa zelo rada...ni pa bilo neke hude kemije z moje strani...zdaj se mi spet zdi mal čuden...tak ravnodušen, mu je vseeno...takšen občutek sem imela tudi ko sem ga spoznala...verjetno je bila takrat in to zdaj resnica...vse ostalo pa neko plavanje nad oblaki...ko človeka vidimo drugačnega kot je...verjetno se je njemu zgodilo podobno...saj je govoril o skupni prihodnosti, otrocih, itd. ...
Zdaj nihče od naju ni več pripravljen iti nazaj v to zvezo...ker ni imela nikoli pravih temeljev, zakaj potem...poleg tega se mi zdi da kar še čutim do njega je bolj še nek spomin in mogoče navezanost...ne pa več ljubezen...

Če dobro pomislim še dobro, da se je zveza končala in da ni trajala še nadaljnih par let...ker bi bilo škoda tratiti čas... tako pa zdaj delam na sebi... in moje življenje počasi dobiva prave temelje za resnične stvari... namesto tega bi lahko pa še nekaj let ‘zabila’ v nekem utopičnem odnosu... čeprav je zelo bolelo na trenutke, sem hvaležna da se je končalo in na nek način tudi da se je ta zgodba zgodila, da sem danes tukaj kjer sem...da ne tavam še vedno v nekem neskončnem krogu... in ne bi šla nazaj...ne bi več pristala na odvisniški, polovičen odnos brez pravih vrednot, brez bližine in podobno...in takšen je bil moj zadnji odnos...in vsi odnosi pred njim...
Jaz sem lahko hvaležna višji sili, da mi je dala tako veliko darilo...na novo odkrito pot...pot zadovoljstva, sreče, preprostosti, verovanja, zaupanja, bližine, topline, ljubezni...vse to ta pot ponuja...


Carrie, se vidimo v torek na skupini 

[Carrie]

Hvala Janja, hvala Majchy! 

Sem mislila, da bo veliko težje, pa mi je odleglo... Nekako sem začutila olajšanje, svobodo... Tako se počutim zdaj, ta trenutek in ga bom užila do konca... Vse občutke bom reševala sproti.

Upam in želim, da me pusti na miru. Moram biti močna in ne več popustiti. Verjamem, da mi bo uspelo, saj vem, kaj si želim in ta odnos ni to. Gledati nase, kaj je zame dobro...

Ja, se vidimo v skupini, hodila bom ob torkih, ker edino takrat imam čas...

 

Super Carrie, da si prišla do tega spoznanja...včasih si nam je tako težko priznati da smo z nekom iz napačnih razlogov...
Tako kot jaz ugotavljam, da sem bila z zadnjim fantom iz napačnih razlogov...zveza je bila po vsebini zelo podobna prejšnjim razmerjem...želela sem preboleti bivšega...in ker je ravno v tistem času on prišel v moje življenje je bilo očitno najbolj primerno biti z njim...kasneje sem se navezala in ga vzljubila in predvsem začela verjeti v iluzije o skupni prihodnosti...če dobro pomislim se mi je na začetku zdel prav čuden tip...sem se pa dobivala na začetku z njim ker sem se iskreno nasmejala ob njemu in je bil zanimiv kot oseba...in tako se je začelo...zaljubljena nikoli nisem bila vanj...imela sem ga pa zelo rada...ni pa bilo neke hude kemije z moje strani...zdaj se mi spet zdi mal čuden...tak ravnodušen, mu je vseeno...takšen občutek sem imela tudi ko sem ga spoznala...verjetno je bila takrat in to zdaj resnica...vse ostalo pa neko plavanje nad oblaki...ko človeka vidimo drugačnega kot je...verjetno se je njemu zgodilo podobno...saj je govoril o skupni prihodnosti, otrocih, itd. ...
Zdaj nihče od naju ni več pripravljen iti nazaj v to zvezo...ker ni imela nikoli pravih temeljev, zakaj potem...poleg tega se mi zdi da kar še čutim do njega je bolj še nek spomin in mogoče navezanost...ne pa več ljubezen...

Če dobro pomislim še dobro, da se je zveza končala in da ni trajala še nadaljnih par let...ker bi bilo škoda tratiti čas... tako pa zdaj delam na sebi... in moje življenje počasi dobiva prave temelje za resnične stvari... namesto tega bi lahko pa še nekaj let ‘zabila’ v nekem utopičnem odnosu... čeprav je zelo bolelo na trenutke, sem hvaležna da se je končalo in na nek način tudi da se je ta zgodba zgodila, da sem danes tukaj kjer sem...da ne tavam še vedno v nekem neskončnem krogu... in ne bi šla nazaj...ne bi več pristala na odvisniški, polovičen odnos brez pravih vrednot, brez bližine in podobno...in takšen je bil moj zadnji odnos...in vsi odnosi pred njim...
Jaz sem lahko hvaležna višji sili, da mi je dala tako veliko darilo...na novo odkrito pot...pot zadovoljstva, sreče, preprostosti, verovanja, zaupanja, bližine, topline, ljubezni...vse to ta pot ponuja...


Carrie, se vidimo v torek na skupini 

Majchy  ,

vidim, da sva se znašli na isti poti. Kot bi brala svoje misli, svoja spoznanja...

Meni je najbolj odprlo oči to, da vse izvira iz mojega otroštva. Iskala sem potrditev pri drugih, iskala vzorce izh otroštva - nisi dovolj dobra. Tudi, če partner ni takšen, ga s svojim ''obnašanjem'', manipuliranjem, podzavestno spremeniš po tem vzorcu oz. ta vzorec potrebuješ, da ''preživiš''.

Meni ni žal za nič. Vem, da je dober fant in mu želim vse najboljše, vendar odvisniškega odnosa si ne želim več. Zdaj sem na poti odkrivanja sebe, želim razčistiti s svojimi vzorci in svobodno zadihati in najti sebe, svoj smisel, ljubezen do sebe.

Tudi jaz sem hvaležna, da se je končalo, ker vztrajati v utopičnem odnosu nima smisla... Ker boli njega in boli mene...

Hvaležna pa sem ''tistemu tam zgoraj'', da mi odprl oči, da najdem pot do same sebe in zaživim srečno življenje...

C 

[majchy]

Meni se zdi, da moram postaviti nove temelje svojega življenja…popolnoma na novo…toliko stvari je bilo narobe zastavljenih…in se je enkrat moralo sesuti v Nič…zdaj se zdi kot da se učim na novo hoditi…kaj sem ustvarjala vsa ta leta svojega življenja…iluzije, strah, beg, nemoč, nesigurnost, slepljenje, sanjarjenje, napačne predstave, prepričanja, vzorce…vselej pa sem se zavedala nekega žarka v sebi, ki si tako zelo želi biti srečen…a kaj ko ni imel moči, da bi prevzel nadzor in odgnal vse slabo, ki ga je obdajalo…kako prazno se počutim zdaj, ko izpuščam od sebe oklepanja v Niču, v nečem, česar nikoli ni bilo…kaj ostaja…bolj malo…tako vidim kaj vse so bila tista kvazi prijateljstva, besede o neskončnih ljubeznih, toliko obljub brez ene izpolnjene, toliko sanj in tako trdi pristanki…toliko želja in tako malo realizacije…izgubljenost…osamljenost…samota v srcu pa čeprav sredi množice…in neskončna želja po najti srečo…kje?…v ljubezni?...v službi?...v izobrazbi?...nikjer je ni bilo…zakaj?...ker sem iskala od zunaj…se spraševala ‘’Zakaj se meni to dogaja?’’, ‘’Zakaj so vsi razen mene srečni?’’…kdo sem jaz brez sanj o sreči, tista Maja, ki je iskala srečo po napačnih poteh…
Dobila sem še eno priložnost…zašla na pravo pot…naj bo z mano višja sila, naj bo z mano moj angel varuh...in ‘bog’ daj mi moč, da si sestavim novo življenje...tukaj preprosto ne vidim drugega kot da začnem sestavljati življenje na novo...in čutim, da bom zmogla…čutim da grem v to smer…kot bi nek glas od znotraj govoril: ‘’Pridi, ne boj se…vem, da je težko in ne morem ti obljubiti da ti nikoli več ne bo težko…ampak tukaj te čaka svet v resnici in ljubezni…tukaj ni iluzij, sanj, pretvarjanj, strahu…tukaj je tvoj namen…tukaj si doma…ne boj se več, samo zaupaj mi.’’ To mi pravi glas v meni in hočem mu slediti.

[Carrie]

Meni se zdi, da moram postaviti nove temelje svojega življenja…popolnoma na novo…toliko stvari je bilo narobe zastavljenih…in se je enkrat moralo sesuti v Nič…zdaj se zdi kot da se učim na novo hoditi…kaj sem ustvarjala vsa ta leta svojega življenja…iluzije, strah, beg, nemoč, nesigurnost, slepljenje, sanjarjenje, napačne predstave, prepričanja, vzorce…vselej pa sem se zavedala nekega žarka v sebi, ki si tako zelo želi biti srečen…a kaj ko ni imel moči, da bi prevzel nadzor in odgnal vse slabo, ki ga je obdajalo…kako prazno se počutim zdaj, ko izpuščam od sebe oklepanja v Niču, v nečem, česar nikoli ni bilo…kaj ostaja…bolj malo…tako vidim kaj vse so bila tista kvazi prijateljstva, besede o neskončnih ljubeznih, toliko obljub brez ene izpolnjene, toliko sanj in tako trdi pristanki…toliko želja in tako malo realizacije…izgubljenost…osamljenost…samota v srcu pa čeprav sredi množice…in neskončna želja po najti srečo…kje?…v ljubezni?...v službi?...v izobrazbi?...nikjer je ni bilo…zakaj?...ker sem iskala od zunaj…se spraševala ‘’Zakaj se meni to dogaja?’’, ‘’Zakaj so vsi razen mene srečni?’’…kdo sem jaz brez sanj o sreči, tista Maja, ki je iskala srečo po napačnih poteh…
Dobila sem še eno priložnost…zašla na pravo pot…naj bo z mano višja sila, naj bo z mano moj angel varuh...in ‘bog’ daj mi moč, da si sestavim novo življenje...tukaj preprosto ne vidim drugega kot da začnem sestavljati življenje na novo...in čutim, da bom zmogla…čutim da grem v to smer…kot bi nek glas od znotraj govoril: ‘’Pridi, ne boj se…vem, da je težko in ne morem ti obljubiti da ti nikoli več ne bo težko…ampak tukaj te čaka svet v resnici in ljubezni…tukaj ni iluzij, sanj, pretvarjanj, strahu…tukaj je tvoj namen…tukaj si doma…ne boj se več, samo zaupaj mi.’’ To mi pravi glas v meni in hočem mu slediti.

 
Moje besede, vendar jih še ne znam izraziti tako dobro, kot ti... Zavedam pa se, da imam iste občutke kot ti.

Majchy, mislim, da si bova imeli veliko za povedati na skupini  . In lepo je vedeti, da nisi edini in da z nekom lahko deliš svojo zgodbo, izkušnje, mnenja... Da nisi sam v tem in da imaš okoli sebe ljudi, ki te spodbujajo in te razumejo...
 

[majchy]

 
Moje besede, vendar jih še ne znam izraziti tako dobro, kot ti... Zavedam pa se, da imam iste občutke kot ti.

Majchy, mislim, da si bova imeli veliko za povedati na skupini  . In lepo je vedeti, da nisi edini in da z nekom lahko deliš svojo zgodbo, izkušnje, mnenja... Da nisi sam v tem in da imaš okoli sebe ljudi, ki te spodbujajo in te razumejo...
 

Ja…malce se pozna, da veliko knjige berem zadnje čase…jaz sem začela na skupino hoditi kakšne 3 mesec nazaj…začela sem se bolj zavedat sebe in svojega delovanja, zato tudi lažje izrazim to kar jaz tudi pred parimi meseci še nisem znala…vedela sem samo, da je nekaj v mojem življenju konkretno napačno zastavljeno…in se odločila, da je čas za spremembo…zelo je pomembno, da se človek sam odloči, da naredi to zase in ne zaradi drugih…predvsem pa mora priti želja od znotraj in ne od pritiska partnerjev, itd. …šele takrat se lahko začnejo stvari premikati v pravo smer…

Tudi jaz mislim, da si bova lahko veliko povedali…stali ob strani....se podpirali...vsak ima svojo zgodbo…najina je pa res precej podobna...sem vesela, da si se odločila za ta korak…imeti ob sebi podporo je v tem času zelo pomembno, saj to ni lahka pot, še manj kratkoročna…je dolgotrajno delo na sebi, ki je pa najboljša ‘investicija’ v življenju…

Skozi vse ovire, ki nas še čakajo bomo zmogli iti, saj nas vodi neustavljiva volja.

 

[Carrie]

Tudi jaz sem si ''naložila'' cel kup literature, ki jo moram preštudirati. Trenutno berem ''Ženske, ki preveč ljubijo'' in sem marsikaj odkrila o sebi...

Šla sem prebrat tudi temo ''ignorirati partnerja'' in se popolnoma najdem v tvoji zgodbi in zgodbi od Janje. Veliko pa mi pomeni, da približno vem, kaj me čaka in vem, da bom zmogla...
 

[majchy]

Tudi jaz sem si ''naložila'' cel kup literature, ki jo moram preštudirati. Trenutno berem ''Ženske, ki preveč ljubijo'' in sem marsikaj odkrila o sebi...

Šla sem prebrat tudi temo ''ignorirati partnerja'' in se popolnoma najdem v tvoji zgodbi in zgodbi od Janje. Veliko pa mi pomeni, da približno vem, kaj me čaka in vem, da bom zmogla...
 

Če ti bo zmanjkalo idej za knjige...jaz imam nešteto predlogov na zalogi 

Jaz vem, da boš zmogla 

[Janja]

Meni ni žal za nič. Vem, da je dober fant in mu želim vse najboljše, vendar odvisniškega odnosa si ne želim več. Zdaj sem na poti odkrivanja sebe, želim razčistiti s svojimi vzorci in svobodno zadihati in najti sebe, svoj smisel, ljubezen do sebe.

Tudi jaz sem hvaležna, da se je končalo, ker vztrajati v utopičnem odnosu nima smisla... Ker boli njega in boli mene...

Hvaležna pa sem ''tistemu tam zgoraj'', da mi odprl oči, da najdem pot do same sebe in zaživim srečno življenje...

Carrie, to se mi zdi zelo zrelo razmišljanje. Ko sem se jaz razhajala z mojim partnerjem oz. bolj on z mano, nisem bila sposobna takega razmišljanja. Do določenih stvari sem prišla šele kasneje. Pa vendar sem prišla do pomembnih spoznanj. Nekateri namreč za vedno tavajo v temi in skačejo iz razmerja v razmerje, nič pa ne spremenijo in jasno, da rezultatov ne more biti. Sicer pa vsak ve zase res najbolšje, in če je nekomu to O.K., potem tudi v tem ne vidim problema.

Obema, tebi Carrie in tudi tebi Majchy želim zavedanja svojega bistva in svojih resničnih želja. Že veliko sta naredili in še več bosta.

[Carrie]

Danes sem brala svoj dnevnik, ki sem ga pisala leto nazaj... kako se zgodba ponavlja! Ne morem verjeti, do potankosti sem doživljala isto... Pa nisem vzdržala, nisem mogla preseči svojih vzorcev, ker je bilo tako lažje, nisem se zavedala, nisem si priznala... Zdaj točno vem, da tako ne želim več, da morem naprej, ven iz tega kroga zasvojenosti z odnosi... HOČEM VEČ in VEM, DA SI TO ZASLUŽIM!!!

Danes grem ven, se zabavat, mal pozabit vse skupaj... V tem tednu je bilo vsega preveč... Morem malo počivat, odmislit in mislim dati prosto pot... 

Kot je rekla Arwen - SE PREPUSTITI....

 

[majchy]

Danes sem brala svoj dnevnik, ki sem ga pisala leto nazaj... kako se zgodba ponavlja! Ne morem verjeti, do potankosti sem doživljala isto... Pa nisem vzdržala, nisem mogla preseči svojih vzorcev, ker je bilo tako lažje, nisem se zavedala, nisem si priznala... Zdaj točno vem, da tako ne želim več, da morem naprej, ven iz tega kroga zasvojenosti z odnosi... HOČEM VEČ in VEM, DA SI TO ZASLUŽIM!!!

Danes grem ven, se zabavat, mal pozabit vse skupaj... V tem tednu je bilo vsega preveč... Morem malo počivat, odmislit in mislim dati prosto pot... 

Kot je rekla Arwen - SE PREPUSTITI....

 

Dokler se ne zaletimo ob zid, preko katerega ne moremo več...takrat se nehamo slepiti...jaz sem se tudi slepila, da so bili vsi moji bivši čudni, itd...nikoli nisem pomislila ''kaj pa če jaz delam kaj narobe, da privlačim takšne tipe''...privlačimo namreč vedno sebi podobne...ampak zanimivo je, zakaj se je meni ravno zdaj posvetilo...pomojem zato, ker je bil vzorec že tako očiten, da se ga ni dalo več spregledati...in moja čustva v meni so se z vsako razvezo doživljala na podoben način...zdaj sem si pa rekla, da je dovolj bežanja v nove zveze, ko še prejšnja boli...želim popolnoma opraviti s preteklostjo preden stopim v nov odnos...

Moj trenuten cilj je, da se naučim PRAZNINO, ki je ostala za bivšim fantom, zapolniti sama...torej sama sebi dati ljubezen, sama s sabo preživljati lepe trenutke, najti toplino in bližino v sebi...dati polnost življenju, ki sem jo vedno iskala v razmerjih...to si želim dati SAMA...prej si ne želim v novo zvezo in se čez par let spet raziti z nekom, ki mi bi veliko pomenil...dovolj je bežanja od same sebe...dovolj mi je sprenevedanja, da bo že enkrat boljše...nikoli ne bo, če ne bom nekaj naredila za to...
in ugotavljam, da biti sam sploh ni tako hudo kot sem vedno dojemala...in trenutno je tako najbolje zame...treba se je naučiti živeti za sedanjost...samo tukaj in zdaj lahko delamo spremembe

 

[Carrie]

Majchy, tudi jaz se počutim in razmišljam enako kot ti...

Ko se spomnim nanj, se zavem, da dejansko ne pogrešam njega, njegovo osebnost, to kar je, ampak sem ugotovila, da pogrešam tisti občutek ljubljenosti in sprejetosti, da sem vredna ljubezni, to kar sem pogrešala v otroštvu. Zdaj pa sem spoznala, da si lahko vse te občutke podarim sama... Sama sebi in to je tisto pravo, pristno...

Čutim, da se počaaaasi spreminjam, da se imam nekoliko rajši, priznala sem si, da nisem jaz odgovorna za čustva drugih. Da sem pomembna jaz. Počasi, počasi se vse sestavlja...

Tudi jaz nisem pripravljena in se ne želim trenutno zapletati v nove zveze, ker najprej si želim urediti sebe, svoja čustva. Časa in prostora je dovolj za vse...

Majchy, prepričana sem, da sva na dobri poti in naju čaka zelo lepa prihodnost!
 

[majchy]

Pripenjam par zanimivih odstavkov:

Dr. Hraville Hendrix, utemeljitev Imago partnerske teorije: "Zakon je psihološko in duhovno popotovanje, ki se začne z vznemirljivo privlačnostjo, vodi skozi trnovo pot odkrivanja samega sebe in partnerja ter se končuje v tesni, ljubeči in trajni zvezi. Ali boste prišli do konca poti ali omagali kje na sredi, ni odvisno od tega, koliko sreče boste imeli pri izbiri pravega partnerja, pač pa od vaše pripravljenosti za odkrivanje skritih kotičkov svoje lastne osebnosti."

To sem našla na spletni strani zadnje številke revije Soutripanje, ki se meni zdi zelo zanimiva revija. Avtor članka je Boštjan Trtnik, naslov pa je: Imago - pot do dobrega partnerskega odnosa.



Občutek osamljenosti se ne meri s številom ljudi, ki so oziroma niso okoli nas. Osamljeni nismo zato, ker ni nikogar poleg nas. Osamljeni smo, ko se na milost in nemilost prepustimo svoji osebnosti, ki hoče izpolniti svojo željo po "imeti prijatelje", "imeti partnerja", "imeti to, imeti ono". Če na silo grabimo po odnosih, smo kot lovec, ki preganja divjad (t. i. potencialne kandidate za naše odnose) – in ljudje se umikajo, spreminjajo v nekoga drugega, v drugačne od tistih predstav in vlog, ki smo jim jih določili ob začetku druženja.

Ta maratonski beg lahko prekinemo le sami. Ustavimo se. Bodimo sami s seboj. Odločimo se končno postati prijatelj sebi. Dopustimo, da se v nas končno srečata mali in veliki jaz, osebnost in duša. Več vezi se bo spletlo med njima, več miru in brezželjnosti bo v nas – vseeno nam bo, če kdo pride ali ne. A vedite, da pridejo (potencialni kandidati namreč), kot čebele najdejo medeči se cvet. Kdor najde v sebi mir, postane neusahljiv vrelec ljubezni in modrosti za tiste, ki tavajo iščoč vode življenja.

Iz članka Osamljenost in samost iz portala pozitivke.net. Avtorica članka je Barbara Vrečko.

[Carrie]

Pripenjam par zanimivih odstavkov:

Dr. Hraville Hendrix, utemeljitev Imago partnerske teorije: "Zakon je psihološko in duhovno popotovanje, ki se začne z vznemirljivo privlačnostjo, vodi skozi trnovo pot odkrivanja samega sebe in partnerja ter se končuje v tesni, ljubeči in trajni zvezi. Ali boste prišli do konca poti ali omagali kje na sredi, ni odvisno od tega, koliko sreče boste imeli pri izbiri pravega partnerja, pač pa od vaše pripravljenosti za odkrivanje skritih kotičkov svoje lastne osebnosti."

To sem našla na spletni strani zadnje številke revije Soutripanje, ki se meni zdi zelo zanimiva revija. Avtor članka je Boštjan Trtnik, naslov pa je: Imago - pot do dobrega partnerskega odnosa.



Občutek osamljenosti se ne meri s številom ljudi, ki so oziroma niso okoli nas. Osamljeni nismo zato, ker ni nikogar poleg nas. Osamljeni smo, ko se na milost in nemilost prepustimo svoji osebnosti, ki hoče izpolniti svojo željo po "imeti prijatelje", "imeti partnerja", "imeti to, imeti ono". Če na silo grabimo po odnosih, smo kot lovec, ki preganja divjad (t. i. potencialne kandidate za naše odnose) – in ljudje se umikajo, spreminjajo v nekoga drugega, v drugačne od tistih predstav in vlog, ki smo jim jih določili ob začetku druženja.

Ta maratonski beg lahko prekinemo le sami. Ustavimo se. Bodimo sami s seboj. Odločimo se končno postati prijatelj sebi. Dopustimo, da se v nas končno srečata mali in veliki jaz, osebnost in duša. Več vezi se bo spletlo med njima, več miru in brezželjnosti bo v nas – vseeno nam bo, če kdo pride ali ne. A vedite, da pridejo (potencialni kandidati namreč), kot čebele najdejo medeči se cvet. Kdor najde v sebi mir, postane neusahljiv vrelec ljubezni in modrosti za tiste, ki tavajo iščoč vode življenja.

Iz članka Osamljenost in samost iz portala pozitivke.net. Avtorica članka je Barbara Vrečko.

 

[Carrie]

Danes sem šla tečt... Bilo je super in tekla sem kot za svobodo ... Hmmmm, saj dejansko sem...

Ali se komu kdaj zgodi, da se mora po teku fajn zjokat?? Meni se je danes to zgodilo pa si nekak ne znam tega razlagat.... a kdo ve, kaj bi bilo to? 

[Slavka]

Morda si s tekom sprostila zadrževano tesnobo in je prišla na plan...Tudi sama praviš, da si tekla za svobodo, torej ti je ob teku nekaj odrešilo, se sprostilo, te osvobodilo in solze so le posledica olajšanja duše... Tako si jaz to razlagam.

Lepo bodi še naprej 

[Carrie]

Morda si s tekom sprostila zadrževano tesnobo in je prišla na plan...Tudi sama praviš, da si tekla za svobodo, torej ti je ob teku nekaj odrešilo, se sprostilo, te osvobodilo in solze so le posledica olajšanja duše... Tako si jaz to razlagam.

Lepo bodi še naprej 

Tudi jaz sem razmišljala v tej smeri...

Hvala Slavka 

[Janja]

Carrie, jaz te pa zelo občudujem, veš. Ko sem bila jaz v tvojem položaju, sem jokala in travmirala in žalovanje je trajalo res predolgo. Takrat nisem imela tega znanja kot ga imam sedaj in kot ga imaš ti. Res te občudujem in ti želim, da bi bila tvoja pot, pot spoznavanja sebe in svojih čustev čim manj boleča, polna novih in lepih spoznanj.

[Carrie]

Carrie, jaz te pa zelo občudujem, veš. Ko sem bila jaz v tvojem položaju, sem jokala in travmirala in žalovanje je trajalo res predolgo. Takrat nisem imela tega znanja kot ga imam sedaj in kot ga imaš ti. Res te občudujem in ti želim, da bi bila tvoja pot, pot spoznavanja sebe in svojih čustev čim manj boleča, polna novih in lepih spoznanj.

Draga Janja,

hvala ti za te besede! Težke življenske preizkušnje imam za seboj. Šele zdaj pa se začenjam resnično zavedati kdo sem, kaj želim in kakšno je moje poslanstvo...

Zadnjič na skupini sem se spomnila dogodka izpred 12-ih let, ko sem bila na robu obupa, tik pred samomorom. Takrat sem ta dogodek nekako potlačila v sebi, ga nisem razumela, se nisem ukvarjala z njim. In zdaj to predelujem v sebi in veliko o tem razmišljam... Spoznavam razliko, kakšna sem bila takrat in kakšna sem danes in vidim, da sem napredovala. Predvsem sem se začela zavedati sebe, svojih občutkov, želja.

Tudi sama nad seboj sem presenečena, da jemljem vse tako lahkotno. Ne bom rekla, da mi ni kdaj hudo, da ne jokam , da ne občutim tesnobe, stiske. Sevedo jo, ampak zdaj jo ''obvladujem'', se ustavim, se občutka zavedam in si rečem, da bo minil, da bo vse dobro, pohvalim se in občudujem. Saj se lahko! Po vsem kar sem prestala... Zaslužim si samo najboljše!