My story

[Carrie]

Pozdravljeni!

že kar nekaj časa sem na forumu in vas pridno prebiram, danes pa sem zbrala moč, da vam tudi jaz napišem nekaj stavkov o sebi... Sploh ne vem, kje začet, ampak pravijo, da je najbolje, da kar na začetku  .
Moj največji problem je sprejemanje sebe, potrebujem potrditve drugih, da sem dobra, da sem ljubljena, da sem vredna, skratka nizka samopodoba... Oče in brat sta me vedno dajala v nič  , mamica pa je bila ''služkinja'' obema oz. nam vsem. Nikoli ni počela tistega, kar je želela, saj jo je oče maltretiral in jo želel imeti samo zase in si jo do konca podredil, ona pa ga je vedno samo zagovarjala... Nikoli nisem slišala pohvalne besede iz njegove strani, nikoli me ni objel in rekel, da me ima rad, vedno je bilo vse kar sem naredila samo najslabše... Nikoli nisem smela izraziti svojega mnenja - njegov argument je bil ''ne jezikaj'' oz. ''ne odgovarjaj''... Imam neko strahospoštovanje do njega... Vedno je uveljavljal svojo voljo, drugi itaq nimamo pojma o ničemer, samo tako kot on razmišlja je prav....

Pred nekaj dnevi, pa je v meni počilo in nisem mogla biti tiho. ''Jezikala'' sem nazaj...  , ampak spet me je sprovociral tako, da sem padla v jok. Njegov odziv je bil, da to ni normalno , da moram na zdravljenje... hahaha. Sem si mislila, da mora on na zdravljenje, ne jaz, da je z mano vse ok. Rekel, da sploh nimam problemov v življenju in kaj se zdaj tukaj grem...
Tudi z bratom sem razčistila. Sploh se več ne ukvarjam z njim, ker mi je dosti tega, da me ponižuje in kritizira (isti oče  ). Vidim, kako vzgaja svoje punčke, ki bodo imele iste probleme kot jaz, ker jim bo zbil samozavest do podna... Mamici je pa hudo, je rekla, da si želi, da bi bila prijatelja, saj na koncu bova imela samo eden drugega... Pajade!!!! Tukaj sem se naučila, da se rodimo in umremo sami...

Tudi ''prijateljico'' sem skenslala iz lajfa, ki me je poniževala in mi zbijala samozavest. Misli, da je Bog i batina, ker ima denar. pf

Se mi zdi prav, da skenslamo iz življenja ljudi ob katerih se ne počutimo dobro, pa čeprav je to nekdo, ki ti je blizu.

Počasi, počasi dojemam, da sem važna jaz in moje želje, da se moram sprejeti takšno kot sem, sprejeti svoje strahove, šibkosti. Samo kaj, ko je v teoriji to ltako lahko, praksa pa je že druga zgodba...

Toliko za prvič... Se počutim kar malo ''lažjo''...
Hvala, ker ste me brali!

Poljub Carrie 

[Arwen]

Pozdravljena, Carrie  ; saj, če nas prebiraš, potem veš, da delujejo v okviru društva Dam skupine za samopomoč, da je pametno se pri reševanju problemov posvetovati se s strokovnjakom... seveda pa je glavnina dela na nas, da tole

Počasi, počasi dojemam, da sem važna jaz in moje želje, da se moram sprejeti takšno kot sem, sprejeti

v prakso spravimo 

Iz tvojega pisanja razberem, da si še doma. Študiraš? oz. iz tvojih prejšnjih prispevkov vidim, da imaš že hčerko... pa ni možno, da greš na svoje?

[Carrie]

V tem času sem se preselila na svoje. Hvala bogu! Ker očeta ne bi mogla več prenašati...

Da zaključim študij imam samo še en izpit in diplomo...

Mnogi bi rekli, da sem lahko ponosna nase, jaz pa ne čutim tako  . Hčerka mi je v veliko oporo, če ne drugega, me ona sprejema takšno kot sem. Pa tudi fanta imam, ki mi stoji ob strani. Skozi njega dojela, da ni on tisti, ki je odgovoren, da čutim ljubezen do sebe, ampak sem sama odgovorna za to... in to me je zadnjič zlomilo. To mi je odprlo in oči in sem začela ''grebsti'' po sebi. Od kje, kaj, zakaj...

Ampak nekako imam strah, da se bom zopet zlomila, ker je bilo res hudo... Nekako nisem za AD-je, sem že nekaj poskušala, pa bi rajši brez tega.... Skupina za samopomoč.... hmmmm. ne vem

[Arwen]

Mnogi bi rekli, da sem lahko ponosna nase

  se strinjam, Carrie, resnično si velik korak naprej naredila 

. Skupina za samopomoč.... hmmmm. ne vem

zakaj pa ne ? poskusi vsaj...

[Carrie]

Ma ne vem, kako mi lahko skupina za samopomoč pomaga  . Itaq moram razčistiti zadeve sama pri sebi, nobeden tega ne more namesto mene... Verjetno bi dobila prave smernice kako, delati na tem pa moraš sam....

Hvala Arwen, ker se ukvarjaš z mano....   

[Arwen]

malenkost 


ja, to je vse sicer res

Itaq moram razčistiti zadeve sama pri sebi, nobeden tega ne more namesto mene...

je pa lažje, če ima človek oporo/podporo... če vidi, če prav dela, gre v pravo smer... slišiš še podobne primere in kako je kdo drug si pomagal.... skratka, ni človek čisto sam.

Psihoterapijo imaš?

[Carrie]

Ne, nimam...

[Sinuska]

o. carrie!
še ena z drobtinicami moje zgodbe. tudi jaz sem šele v tem razmerju, ki ga imam zdaj   , ugotovila, da je nekaj narobe z mojo ponižnostjo.   da je vendarle pomembno, kaj JAZ mislim. zanimivo odkritje.   potem pa me je prestrašila ta odgovornost, ki pride poleg. in sem spet samo čakala, da se zgodi ne vem kaj.
aktivno je treba delovati. dobro si začela! tu nas je veliko, ki bijemo enak boj. in je malo lažje!
 

[Carrie]

o. carrie!
še ena z drobtinicami moje zgodbe. tudi jaz sem šele v tem razmerju, ki ga imam zdaj   , ugotovila, da je nekaj narobe z mojo ponižnostjo.   da je vendarle pomembno, kaj JAZ mislim. zanimivo odkritje.   potem pa me je prestrašila ta odgovornost, ki pride poleg. in sem spet samo čakala, da se zgodi ne vem kaj.
aktivno je treba delovati. dobro si začela! tu nas je veliko, ki bijemo enak boj. in je malo lažje!
 

Sinuska, tebi pa moram povedat, da te tako z veseljem berem. Res si pozitivček, srčna osebica z veliko pozitivne energije! Znaš nasmejat ljudi.... svaka ti čast! 

[Sinuska]

ja, ampak si ne znam vzeti časa, da bi me ljudje res poslušali, kaj imam povedati o sebi. vedno se trudim ugajati drugim. sicer se poleg zabavam, a naprej igram svojo igro. ne znam reči: potrebujem pomoč. to se zdaj učim. 
hvala za spodbudo! (pa vedno se neskončno zahvaljujem) 

[Carrie]

Pri meni je pa ta težava, da počasi že znam izraziti željo, vendar je cela štala, če želja ni izpolnjena, če sem zavrnjena...  Takoj pomislim: aha, kaj je pa zdaj z mano narobe, zgleda da spet nisem bila pridna... ko sem bila majhna je bilo vse pogojeno s pridnostjo. Če boš pridna, boš dobila to pa to...

Veliko novih stvari odkrivam tudi pri odnosu do moje hčerke. Vsi delujemo po vzorcih svojih staršev in zadnjič sem se ujela in potem razmišljala o tem, da vedno, ko me kaj prosi, ji rečem: pikica ne zdaj, bova potem, drugič.... ajajajaj... zdaj vsaj vem iz kje to izvira....

Se mi zdi, da toliko novih stvari odkrivam o sebi. Včasih me je kar strah, kaj bom še odkrila :-)... ampak zdaj vem, da ni nič narobe, če sem slabe volje, če bi bila rada sama, če si nekaj želim...

Zadnjič sem prebrala, ne vem, kdo je točno to napisal, tu na forumu: ''Več ko se odločamo sami, manj krivimo druge. Bolj se zanašamo nase, bolj smo svobodni''. NORO!

[Sinuska]

tako resnično!
ko moji sestri razlagam, kako sem se počutila kot otrok in tako naprej, mi pravi, da je njej fajn, ker ima svoje otroke, in se preko njih uči. tudi ti imaš to možnost! odlično!
ja, zavrnitve! jaz raje nič ne prosim, kot da moram slišati: ne. me bolj boli, kot če tistega ne dobim.  tako niti poskusim ne in ostajam prikrajšana. 

[Carrie]

Zadnjič sem se pogovarjala z mami....mi je rekla, da onadva nista nič kriva, da sem takšna kot sem, da sta me vedno imela rada... hallloooo?! kdo pa je? Saj ne vem, ali lahko sploh krivimo starše, da smo takšni kot smo?
Ne bo priznala, pa pika... ampak nočem se kregat, se rajši obrnem in grem stran... pač ji povem, da imam svoje mnenje o tem...

Joj pa še to.... Full zapravljam! Rada sem lepo oblečena (da me vsaj zaradi nečesa kdo pogleda in reče fajn, fajn, dobra, dobra...  ) in cele kupe dnarja zmečem za cunje... začela sem jih skrivat pred mami, ker mi potem stalno pametuje, da samo zapravljam. Ona pa si v življenju nič ne privošči, ampak dnar skupaj tišči.... Čeprav jo razumem, saj je bila v mladosti bolj lačna kot sita 

aj ja jaj, kako je fajn, ko lahko nekomu povem, kaj me teži 

[Sinuska]

tudi v takih bolj lahkotnih pogovorih se marsikaj naučimo.  jaz se preko tebe recimo zavedam nekaterih svojih dobrih lastnosti. kar se že dolgo nisem. 

lepe obleke pa še nikoli niso prinesle sreče. in lepa zunanjost ti ne da samozavesti. samo prekrije črno luknjo.  tako da... sej zdej veš, da nisi bascet case. 
namesto enih novih hlač si raje privošči kako savno. no, to je bolj moj načrt. 

[Arwen]

Zadnjič sem se pogovarjala z mami....mi je rekla, da onadva nista nič kriva, da sem takšna kot sem, da sta me vedno imela rada... hallloooo?! kdo pa je? Saj ne vem, ali lahko sploh krivimo starše, da smo takšni kot smo?

ne, jaz osebno ju ne krivim, daleč od tega, dejstvo pa je, da odgovorna pa sta za večino, kar se je dogajalo v mojem otroštvu - to pa tako zelo in zagotovo, da sploh ni druge debate na to temo. Ko pa človek prevzame vajeti svojega življenja v lastne roke, je pa na njemu, da naredi kaj iz sebe. Da bi pa moja mati priznala, da je bila slaba mati - mah, čemu pa? od tega jaz nimam oz. ne bi imela nič kaj veliko, zadoščenja pa ne rabim. Vse, kar rabim, je - lastni mir, sprava s sabo in hoja po ravni poti navzgor.

[Carrie]

Ja, tudi jaz ugotavljam, da z lepimi cunjami (zdaj jih zanalašč tako imenujem - da nimajo nobene vrednosti  ) nisi nič boljši ali slabši. Predvsem mislim znotraj sebe...


Sinuska, mi ti bereš misli... Prejle sem klicala in si rezervirala savno.... Danes se grem sproščat, hčerko sem dala staršem. Do zdaj sem hodila vedno skupaj z mojim, danes pa grem sama.... aaaaaa in komaj čakam... 

[Carrie]

Zadnjič sem se pogovarjala z mami....mi je rekla, da onadva nista nič kriva, da sem takšna kot sem, da sta me vedno imela rada... hallloooo?! kdo pa je? Saj ne vem, ali lahko sploh krivimo starše, da smo takšni kot smo?

ne, jaz osebno ju ne krivim, daleč od tega, dejstvo pa je, da odgovorna pa sta za večino, kar se je dogajalo v mojem otroštvu - to pa tako zelo in zagotovo, da sploh ni druge debate na to temo. Ko pa človek prevzame vajeti svojega življenja v lastne roke, je pa na njemu, da naredi kaj iz sebe. Da bi pa moja mati priznala, da je bila slaba mati - mah, čemu pa? od tega jaz nimam oz. ne bi imela nič kaj veliko, zadoščenja pa ne rabim. Vse, kar rabim, je - lastni mir, sprava s sabo in hoja po ravni poti navzgor.

Ja res je! Konec koncev so nam podarili življenje, kaj bomo z njim naredili je pa izključno naša stvar...

[Sinuska]

pff. tule pa nimam kaj pametnega še za povedat. moj odnos z mamo mi je še nejasen in boleč. najprej bom sebe okrepila. potem se bom spopadla s tem. zdele se ne morem.

carrie, fajn je čutiti ogenj, ki ga imaš v sebi! le tako naprej! 

[Arwen]

carrie, fajn je čutiti ogenj, ki ga imaš v sebi! le tako naprej! 

se strinjam  in podpišem 

[Carrie]

pff. tule pa nimam kaj pametnega še za povedat. moj odnos z mamo mi je še nejasen in boleč. najprej bom sebe okrepila. potem se bom spopadla s tem. zdele se ne morem.

carrie, fajn je čutiti ogenj, ki ga imaš v sebi! le tako naprej! 

Jaz bi bolj morala razčistiti odnos z očetom, ampak nimam volje... zaenkrat še odkrivam, kaj se je dogajalo v otroštvu, reakcije, počutje, zakaj imam strahove, zakaj imam slabo mnenje o sebi in kako se ga znebiti... mislim, da sem šele na začetku poti... vem, da bodo še vzponi in padci in na to se poskušam pripraviti. Trenutno je ogenj v meni, ja... in skušam uživati v trenutku...

Rada bi mu enkrat povedala s čim me je prizadel oz. kaj mu zamerim, po drugi strani pa se bojim da bi naletela na gluha ušesa in se mi enostavno ne da ukvarjat s tem.... pa misliš, da je to nujno potrebno? soočenje z njim...? Mogoče mi bo enkrat žal, mogoče ne... ne vem