Tunel brez izhoda

[jazzjazz20]

prvi korak...pridi na skupino...v torek 16.2. ob 20h v ks žusterna

[Tanc]

Mogoče bom res.

[Arwen]

Korajža velja, Tanc 

[jazzjazz20]

no dej...te čakamo

[Tanc]

Že cel teden sem doma, na bolovanju. Moram se odpočit, si nabrat novih moči, ker me ne uboga več telo.

V sebi kljub vsemu čutim tako tesnobo v prsih, ki me duši in ne znam je odgnat, odpravit. Jezna sem sama nase, ker je tako, ker misli kljub vsemu še vedno uhajajo, ker imam slabo vest, ker sem doma, ker ne vem kako bo, ker ne vem kaj bo... Ne morem se odpravit ven, na zrak...samo nekaj čakam, čakam... Bojim se, da brez tablet ne bom zmogla, ali pač?

[Aslan]

Tanc poiskusi ... trik z urnikom.

Določi si čas v dnevu ko boš "imela skrbi" in intenzivno se z njimi ukvarjala...(1 uro recimo)
Nato pa določi čas, ko boš službene skrbi odložila in boš samo Tanc, ki naredi kaj lepega zase.
(2 uri recimo)

Možgančke je treba postopno prevzgojit ... da ne mislijo več na naš stari, neučinkovit način ..

[Tanc]

Bom tudi to poizkusila. Hvala.

Se opravičujem, ker sem tako obupna...ampak...sem res obupana.

[Aslan]

Nič opravičevanja.
DOVOLI si bit obupana in prisluhni sebi kaj tebi ta obupanost sporoča...
Morda te dobesedno postavlja pred dejstvo, da prihaja dan odločitve glede službe ... ali česa drugega.

Fajn je pojambrat, dati ven iz sebe stisko..
 

[Tanc]

Kako naj okrepim svojo samozavest, da se bom znala postaviti zase, da se bom bolj spoštovala, se imela rada? Mislim, da je pri meni glavni problem v temu...pomanjkanju samozavesti, pomanjkanju ljubezni do sebe.

[Aslan]

Poiskusi najprej najti STIK s samo seboj.
Prisluhnit KAKO občutiš določena čustva ...
zavedati se kaj se resnično dogaja in kaj je tvoja interpretacija ...
Zapisuj si kaj si misliš o sebi....in kasneje se o tem pogovori z terapevtom.

[jazzjazz20]

Kako naj okrepim svojo samozavest, da se bom znala postaviti zase, da se bom bolj spoštovala, se imela rada? Mislim, da je pri meni glavni problem v temu...pomanjkanju samozavesti, pomanjkanju ljubezni do sebe.

ja
se strinjam
mej se rada

[jazzjazz20]

smo te pogrešali...vzdošje je bilo prijetno, na mizi so bile miške in kramljali smo o vsem po malem...

ne čakaj, da ozdraviš...da ti bo bolje, da začneš živet...ker tako ne boš prišla do stanja "boljše" ali "ozdravitev"...živeti se moraš naučiti po kaplicah...z dneva v dan...kljub trenutnemu goznemu počutju...saj le na podlagi pozitivnih izkušenj, boš lahko napredovala...

daj...ke če la faj!

[mocka]

Tanz, poskusi razmejit odgovornost. Eno po eno zadevo poanaliziraj, Ali je odgovornost zares tvoja, ali so ti jo samo naložili in te obremenjujejo z občutkom krivde. Če imaš toliko dobrega počutja, vzemi v roke Wiliama Glasserja, Teorija izbire.

Ko boš pogledala svoje delo v službi, ga oceni od 1 - 5 in na glas povej ocene. 3 je dobro. Ko oceniš za 3, razmisli o besedei dobro. Dobro je dovolj. Če so bile vmes zadeve, ki jih nisi uspela naredit, preceni, ali si ob kupu dela sploh imela možnost narediti jih.

Poskusi eno po eno, tudi če samo eno na dan. Obljubim ti, da bo teža začela padati s tebe, s tem pa tudi tesnoba. Ko naženeš tesnobo, postajaš vsak dan bolj svobodna, ker nisi vpeta v njen oklep. Počutje bo vsak dan boljše. Vsak dan za pikico in ko se boš po enem času ozrla nazaj in preverila svoje počutje, boš videla, da si spet zmagovalka.

Vredno je.

[Tanc]

Ko boš pogledala svoje delo v službi, ga oceni od 1 - 5 in na glas povej ocene. 3 je dobro. Ko oceniš za 3, razmisli o besedei dobro. Dobro je dovolj. Če so bile vmes zadeve, ki jih nisi uspela naredit, preceni, ali si ob kupu dela sploh imela možnost narediti jih. .

Hvala za nasvet, za odgoor... bom naredila kar si mi predlagala. Tudi Teorijo izbire bom prebrala... Moram preklopiti misli, čustva in odmisliti službo, delo... Tesnoba e resnično duši, poleg vsega me dajejo še napadi panike. Jezna sem nase, kje sem prstala, kakšna sem... čisto asocialna, brez nekega veselja, upanja, ne da se mi nič, brez volje. Sploh se ne spoznam več. Včasih sem se rada smejala, se družila, pohajala, zdaj pa vsega tega ne zmorem. V sebi imam blokado, ki me vleče dol. Smilim se sama sebi, kar mi sploh ni podobno. Nikakor ne morem vstati in it ven, najraje sem notri, v stanovanju, tukaj se počutim ok, varna, daleč od vsega. Bojim se ven, med ljudi, da vsi ne bodo videli, kakšna sem, kakšna sem postala. Resnično se ne spoznm več.

t

[jazzjazz20]

ben, ni važno kakšna si...vedno te ima kdo rad in te sprejema tako, kot si, kajne?
problem je drugje: začni se ti sprejemati...s plusi in minusi, ki jih imaš in ki jih imamo vsi

in zopet: pridi na skupino

[moljka]

Tudi Teorijo izbire bom prebrala...

Hoj,
ko sem bila jaz v takem depresivnem stanju, v katerem se nahajaš tudi ti trenutno, mi Teorija izbire ni pomagala (drugače menim, da je dobra knjiga). Pri meni je šlo za to, da sem bila preveč zahtevna do sebe, da si nisem dovolila izražati (negativnih) čustev oz. nasploh izražati samo sebe.. S teorijo izbire sem se nato še bolj trudila, da se prisilim v stvari, ki jih v bistvu niti nisem zmogla niti nisem hotela opraviti..
 
Jaz sem morala najprej spremeniti odnos do sebe - se imeti bolj rada  , in si dovoliti izražati jezo, žalost, ne pa da sem zmeraj vse obrnila proti sebi (jaz sem bila vedno kriva) 

Lej, lahko se je imeti rad, ko ti gre vse super, ko vse zadolžitve in obveznosti tip top opraviš, ko si nasmejan in srečen.. Ampak ljudje (na srečo!) nismo roboti in smo včasih tudi tečni, nerazumni, delamo napake..  Jaz bi ti svetovala, da se začneš imeti rada kljub temu, da se počutiš depresivno, brez energije, ter da se "smiliš sama sebi"

Drži se

[Tanc]

:

Strinjam se, samo ne vem, kako naj to dosežem?

[moljka]

Meni je zelo pomagala terapevtka.. v bistvu me je usmerila, kako lahko drugače (bolj realno, v bistvu!) gledam nase ter mi nakazala, kje ležijo problemi.

Odnos do sebe pa sem v veliki morala spremeniti kar sama, kljub terapevtkinim smernicam. Poskušala sem biti manj zahtevna do sebe, poskušala sem videti tudi pozitivne lastnosti same sebe, privoščila sem si kaj, govorila sem si, da sem vredu, kljub temu, da nisem nič kaj dosti mogla početi, zbirala sem pozitivne izkušnje (npr. sem pozdravila koga, ki si ga prej nisem upala, ali pa sem šla za 10 min na sprehod) in se za to fuuul pohvalila, obdala sem se z ljudmi, ki so name pozitivno vplivali...

Aja, pa nekako sem si privzgojila geslo, ki mi ga je izrekla moja psihiatrinja na prvem srečanju: "Mej se rada!" To si velikokrat ponovim in se poskušam držati tega. Ne gre pa čez noč.. sem bila velikokrat vmes jezna nase, ker sem opazila, da še vedno ponavljam stare napake, ampak si kar naprej ponavljam, da je bolje, da se razjezim na koga drugega kot nase (vsaj v svoji glavi  ).

Pomagalo pa je seveda tudi, da sem se s terapevtkino pomočjo naučila prepoznati in bolje izražati svoja čustva - sem se nekako spucala, manj je strahov..

Drži se pa še kaj napiši 

[Tanc]

Že kar nekaj časa nisem nič napisala... ker se je nekako umirilo, postalo dokaj normalno... In sem se že veselila, da je vse za mano, da bom lahko normalno delala... ampak...sem se očitno zmotila.

V tem času sem kar nekaj naredila na sebi, vsak dan se trudim in mislim nase. Samo upam, da mi spet ne bo prišlo do živega, da spet ne bom padla, da se ne bom kar tako pustila.

T

[mina]

Samo upam, da mi spet ne bo prišlo do živega, da spet ne bom padla, da se ne bom kar tako pustila.

Ne boš, seda že veš, da je tvoj šef idiot in ti si fajn punca. Sposobna! Tudi odje**t šefa, ko je tečen.