Tunel brez izhoda

[Tanc]

Znašla sem se v stiski, ki me že eno leto in pol duši in muči, vendar je v petek dosegla svoj vrhunec.

Že nekaj več kot eno leto in pol imam težave na delovnem mestu s svojim nadrejenim. Opravljam zahtevno delo, vsak dan nove zadolžitve, naloge in zahteve. Vse naredim, uredim...vendar... nikoli ni nič dovolj dobro, lahko bi se naredilo še hitreje, boljše, to delo lahko dela vsak. Kar pa vem. da ni res. Vem, da svoje delo delam dobro in vem, da delam zelo dosti. Dosegljiva in na razpolago sem 24 ur na dan, nikoli ničesar ne odklonim. vendar...vse zamanj.

V petek je bil spet težek dan... očitanja o zaupanju, nesposobnosti... in me je zlomilo. Ne zdržim več, vemdar ne vem, kaj naj naredim. Kaj lahko sploh naredim? Pogovor ne pomaga. Bila sem pri zdravniku, dobila pomirjevala in bolniško. Danes sem vseeno delala, čeprav težko. V sebi nosim kamen, komaj govorim, se premikam.

Kaj naj naredim, kako naj se rešim tega pekla?

t

[ljubica]

Meni je tako težko, ko preberem takšna sporočila............Zelo te razumem, težko je. Kaj storiti? Pogovoriti se s takimi ljudmi ne da, doseči svoje pravice tudi težko, postaviti se zase v fazi svoje največje ranljivosti pa je tudi stres...........
Pomirjevalo je v redu za kratek čas, za prebroditi krizo, ni pa namenjeno temu, da boš lažje "ubogala" nadrejenega, ki te izkorišča.
Kako pa je s sodelavci?

[Aslan]

Ej draga Tanc..najprej en lep topel objem zate!

Presenetila si me s tem pisanjem...da je tako hudo nisem slutila.
Poglej POMIRILA (anksiolitiki) nisio rešitev, to tudi sama že veš...

Potrebuješ spremembo SEBE....
Da se ne žrtvuješ čez svoje meje...da enostavno se naučiš reči NE in jim postaviti meje.
Če ne bo šlo drugače, tudi menjava službe v končni fazi.

Če imaš občutek, da je to že mobbing povej, vem na koga se lahko obrneš.

Nadrejeni te ubistvu ponižuje, nima spoštljivega odnosa do tebe in do tvojega dela.
Tukaj j edostikrat problem KOMUNIKACIJE med nadrejenimi in podrejenimi.
So preveč usmerjeni v ukazovanje in kritiko..pozabljajo pa na pozitivno spodbudo delovnega kolektiva.

Poišči si psihoterapevta in se pogovarjajta o tem...
Razmišljaj KAJ bi se zgodil če NE opraviš vseh naloženih nalog?
KAj se zgodi če poveš, da ne zmoreš vsega opraviti...
Si se kdaj pOSTAVILA ZASE v komunikaciji ali si pasivno tiho in je jeza le znotraj tebe?
Si nadrejenim JASNO POVEDALA, s čim se ne strinjaš, kaj občutiš ob kritikah...?

VSE vedno narediš, skoz si jim na razpolago ...NI MEJE, torej te nadlegujejo kadar želijo.
ZAKAJ TO DOPUŠČAŠ?
....
probaj iti v to smer z mislimi...KAJ TI LAHKO NAREDIŠ za spremembo situacije...

Drži se...

[trzinka]

Tanc,

bi ti enako svetovala kot Aslan. Jaz sem bila prej tudi bolj tiha, nikoli si nisem upala povedati kaj nazaj, se postaviti zase. Tudi v službi imam podobne probleme, vendar ne v tako hudi obliki kot ti.
Imam druge zdravstvene težave, ki pa so vsekakor povezane s samopodobo in samozavestjo. Odkar obiskujem psihoterapije sem se pričela gledati v drugačni luči in se sedaj velikokrat potegnem zase. Upam si dati tudi kakšno kritiko, pa če je drugim všeč ali ne.
V službi sem se potegnila zase pred šefinjo in njeno kritiko. Tudi jaz vem, da svoje delo opravljam zelo dobro in tega se zaveda tudi nadrejena. In če kdaj naredim napako, je to človeško in normalno, ne potrebujem podcenjevanja in kritiziranja. In sem povedala svoje....
Če pa res ne zdržiš, pa razmišljaj o zamenjavi delovnega mesta, vsekakor pa bi ti svetovala psihoterapije, da ojačaš svojo samopodobo.

[aye-aye]

Tole si napisala enako, kot bi napisala pred tednom ali dvema jaz, če bi se znala tako lepo izražati.

 Enako se je dogajalo tudi meni. Najprej izkoriščanje, potem, ko pa sem se postavila zase pa še napadi z vseh front. Pri meni se je končalo tako, da sem obupala in odšla, ker nisem več zmogla.
 In tudi to, da sem odšla, ni bilo slabo, saj imam zdaj možnost najti kolektiv, ki ne bo agresiven do te mere. Tudi tebi v najslabšem primeru preostane to.
 Dobra stvar, da se take stvari zgodijo, je pa v tem, da nas spodbudijo, da se ozremo vase, mogoče so ene vrste brca v rit, da se zmigamo storiti kaj zase. Ker če stvari pustiš take, kot so, se ne bodo same od sebe nič spremenile.

 Jaz sem se ob tem spraševala, zakaj se spravljajo ravno name, zakaj izkoriščajo ravno mene. Ni toliko bolelo to, da so se spravljali name. Bolj to, da so ravno mene izbrali za izživljanje. Če bi se izživljali nad vsemi po vrsti, potem bi vedela, da smo si enaki. Težko pa je biti črna ovca.
 
 Koristnega predloga nimam, želim pa ti, da se čimprej izkoplješ iz tega, kakršenkoli način boš že izbrala.
 Ne vem. Pravega odgovora in rešitve zate ne poznam, vedi pa, da nisi edina. Meni ni žal, da sem šla in vztrajala pri tem, čeprav so me potem še prepričevali, naj ostanem in prenašam stvari naprej.
Upam, da najdeš pravo rešitev zate. Kaj dosti nisem pomagala, držim pa pesti zate.

 

[Arwen]

Poglej POMIRILA (anksiolitiki) nisio rešitev, to tudi sama že veš...

Potrebuješ spremembo SEBE....
Da se ne žrtvuješ čez svoje meje...da enostavno se naučiš reči NE in jim postaviti meje.
Če ne bo šlo drugače, tudi menjava službe v končni fazi.

Če imaš občutek, da je to že mobbing povej, vem na koga se lahko obrneš.

Nadrejeni te ubistvu ponižuje, nima spoštljivega odnosa do tebe in do tvojega dela.
Tukaj j edostikrat problem KOMUNIKACIJE med nadrejenimi in podrejenimi.
So preveč usmerjeni v ukazovanje in kritiko..pozabljajo pa na pozitivno spodbudo delovnega kolektiva.

Poišči si psihoterapevta in se pogovarjajta o tem...
Razmišljaj KAJ bi se zgodil če NE opraviš vseh naloženih nalog?
KAj se zgodi če poveš, da ne zmoreš vsega opraviti...
Si se kdaj pOSTAVILA ZASE v komunikaciji ali si pasivno tiho in je jeza le znotraj tebe?
Si nadrejenim JASNO POVEDALA, s čim se ne strinjaš, kaj občutiš ob kritikah...?

VSE vedno narediš, skoz si jim na razpolago ...NI MEJE, torej te nadlegujejo kadar želijo.
ZAKAJ TO DOPUŠČAŠ?
....
probaj iti v to smer z mislimi...KAJ TI LAHKO NAREDIŠ za spremembo situacije...

 

http://www.mobing.si/

http://www.revija.mojedelo.com/karierni-razvoj/osebni-ne-razvoj-mobing-se-pojavlja-tudi-v-sloveniji-186.aspx

http://www.pravno-davcno-svetovanje-jkgroup.si/index.php/pravno-svetovanje/mobing

[mina]

Da se ne žrtvuješ čez svoje meje...da enostavno se naučiš reči NE in jim postaviti meje.
Če ne bo šlo drugače, tudi menjava službe v končni fazi.

To, da si "pridna" delavka ni treba posebej poudarjati. Samo postavi se že enkrat zase!
Nič se ne bo zgodilo, razen tega, da te bodo začeli spoštovati in ceniti tvoje delo. Ker ne zaupaš vase, delaš več in bolje, nadrejeni pa te ne cenijo. 
Ko boš bila dosegljiva samo 12 ur na dan (ali pa samo 8, za kolikor si plačana), ko boš znala reči NE in ko boš koga poslala v tri krasne....takrat ti bo bolje.
Menjava službe...?!...Za to je vedno čas. Možnosti so na dlani (kljub recesiji), samo ozri se naokoli. Je pa res, da boš na vsakem delovnem mestu, na vsaki firmi in pri vsakem nadrejenem morala včasih tudi pokazati zobe in ugrizniti.
Preberi si knjigo - Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod.
Objem od zelo poredne Mine 

[Tanc]

Najprej hvala vsem za vaše lepe, tople besede in pomoč. Ta mi v tem trenutku zelo dosti pomeni.

V službi moji ožji sodelavci vidijo kaj se dogaja, ampak nihče nič ne reče, naredi...ker se bojijo zase, ščitijo sebe. Kvečjemu še potrdijo... kar... je tako zelo nizko.

Prejšnji teden sem bila v službi, čeprav imam bolniško...bojim se ostati doma, noro se bojim v službo. V grlu imam cmok, želodec imam kot kamen. ne spim, bašem se s sadkarijami in ostalo nezdravo prehrano.

Najtežje je, ker imam svoje delo zelo rada, opravljam ga res z velikim veseljem in vem, da ga obvladam.

Vrtim se v začaranem krogu.

kako iz njega? Naj ostanem doma?... toliko je vprašanj.

Pri vsem tem pa sem tako majhna, nemočna in strta.

[Aslan]

Tanc pogovori se z nadrejenimi..povej..bodi brez maske popolnosti...

Delodajalci zahtevajo več in še več od delavca...ki vedno vse naredi..
Na tvoji strani je postaviti MEJE...in to je konec koncev "samo" služba,
kjer si nadomestljiv...več časa raje nameni sebi, partnerju, prijateljem....

Objem...in verjemi VASE!

[Tanc]

Ko bi se le lahko pogovorila...ampak... ne da se mu nič rečt, ker vedno najde argumente, da te uniči... in sedaj tudi nimam te moči.

Delam in mi dela slabo... ne vem, kako bom to zdržala.

[Arwen]

prošnja za premestitev? menjava službe?

[Tanc]

Očitno bom mogla resno razmišljat o tem. Najtežje je, ker imam delo rada. zelo.

[Arwen]

že, a pomisli na to, da lahko dobiš drugo zaposlitev s podobnim delom in precej boljšimi delovnimi pogoji (beri: odnosi)

[Aslan]

Ko bi se le lahko pogovorila...ampak... ne da se mu nič rečt, ker vedno najde argumente, da te uniči... in sedaj tudi nimam te moči.

Veščina dobre komunikacije dela čudeže...

Vsekakor pa tudi jaz mislim, da če čutiš breme, breme in še enkrat breme v tej službi,
daj razmisli o novih izzivih, novih priložnostih...pojdi naprej v življenju....

[Tanc]

Najverjetneje bo treba tako, ker... trenutna situacija me ubija. Ne morem nič...ne spat, normalno funkcionirat. Počutim se tako potrto, žalostno, jezno... ničvredno.

[Aslan]

Počutim se tako potrto, žalostno, jezno... ničvredno.

Kot si že ugotovila, to je le počutje, občutek...
V resnici si pa ZELO SPOSOBNA; NATANČNA; PRIDNA; PRISKOČIŠ NA POMOČ...
Še malo zaupanja vase razviješ, samozavesti....pa boš blestela tudi sama pred seboj...
 

[Tanc]

hvala...

to pa ni tako lahko...

[Arwen]

seveda ni lahko, a vaja dela mojstra 

in mimogrede, če Aslan pravi

V resnici si pa ZELO SPOSOBNA; NATANČNA; PRIDNA; PRISKOČIŠ NA POMOČ...
Še malo zaupanja vase razviješ, samozavesti....pa boš blestela tudi sama pred seboj... 

potem to drži ko pribito 

[Janja]

Tanc, se strinjam, da ni lahko in za nekatere niti najhitreje, vendar jaz verjamem, da bo tebi uspelo.

[Tanc]

najtežje mi je, ker imam sedanje delo res rada, opravljam ga z velikim veseljem.