odtujitev partnerja

[ajeta]

pozdravljeni.
imam problem da sem odvisna od odnosa. o tem sem partnerju tudi povedala.
pričakovala sem od njega da bi me vsaj malo podpru pri ozdravitvi od odvisnosti. vendar je še slabše kot prej. veliko časa preživi v službi in na pijači s prijatelji.
zanima me kakšni so znaki da se partner odtuji???
lp

[taja1]

Ok, spet ta tema...

Znaki so taki, kot jih čutiš sama (odvisno od tvojih potreb), običajno pa tako kot sem ti že v neki drugi temi napisala na isto stvar, je to pomanjkanje čustvene bližine, pomanjkanje razumevanja in "slišanosti" za težave in stvari, ki se ti dogajajo na splošno (zame je to odtujitev, zate je lahko, kaj drugega), sama razišči malo, kaj potrebuješ in kaj točno te moti.

Če potrebuješ podporo, pogovor, sočutje, objem, potrditev, pa ti tega ne da, potem najbrž ni "pravi prijatelj"... kaj šele partner, ampak to sem ti že enkrat napisala, zdaj pa zadnjič spet isto...

[ajeta]

hvala za odgovor.
ali misliš da preveč pričakujem od njega, ker bi rada bila več z njim. on bi pa reje hodi pa pijačo s prijatelji?
lp

[Pain]

Ok, spet ta tema...

Znaki so taki, kot jih čutiš sama (odvisno od tvojih potreb), običajno pa tako kot sem ti že v neki drugi temi napisala na isto stvar, je to pomanjkanje čustvene bližine, pomanjkanje razumevanja in "slišanosti" za težave in stvari, ki se ti dogajajo na splošno (zame je to odtujitev, zate je lahko, kaj drugega), sama razišči malo, kaj potrebuješ in kaj točno te moti.

Če potrebuješ podporo, pogovor, sočutje, objem, potrditev, pa ti tega ne da, potem najbrž ni "pravi prijatelj"... kaj šele partner, ampak to sem ti že enkrat napisala, zdaj pa zadnjič spet isto...

Podpis.

[taja1]

Ne, od njega ne... od njega itak ne moreš nič pričakovati... , pa tudi če, ti nič ne pomaga, ker on zbira po svoje...pa če se ti na trepalnice postaviš...

Od sebe pa, pričakuješ, da se boš ODPOVEDALA svojim POTREBAM za ta odnos (od koga zdej preveč pričakuješ)? Potrebe bojo ostale s tabo, lahko jih pa še naprej ignoriraš, samo...

[ajeta]

hvala.
lp

[pupika]

Ajeta ! Ali hodiš v službo ? Ali imaš kaj prijateljic in greš tudi sama kdaj ven ?
Tko po domače povedano: če na nekomu preveč visimo ga začne to dušiti.
glede na to, da sem že več kot 20 let v zvezi z istim partnerjem, menim da mi to kar uspeva. Oba hodiva v lužbi (hvala bogu) in oba imava vsak svoj krog prijateljev s katerimi se srečujeva. Včasih se je tudi meni zdelo, da bi morala biti po končani službi kar naprej skupaj. Pa sem na srečo ugotovila, da je veliko slajše če ne preživiva ves prosti čas skupaj. Vsak rabi svojo svobodo.
ne vem sicer koliko si jo tvoj partner vzame. pišem bolj o sebi. če pa te bo to napeljalo na razmišljanje in boš kaj pametnega stuhtala pa toliko bolje.
LP

[ajeta]

pozdravljena pupika.
hvala za odgovor. trenutno nisem bila zaposlena 3 mesece. vendar jutri začnem z delom in z tečajem predšolske vzgoje. vrjamem da če nekomu skoz visimo za vratom da ga duši. in prav v tem je problem pri meni. rada bi bila bolj samostojna vendar ne vem kaj naj naredim da ne bom razmišljala samo o partnerju. partner si zmeraj več vzame prostega časa in to me zelo moti. prijateljic nimam in mogoče je to pri meni problem da hočem biti večino časa z njim, saj sem večino časa sama.
ne vem kako si naj poiščem prijateljice.
lp

[Aslan]

Vključi se k telovadbi, plesu....tam spoznaš nov folk.
Morda kaka šola, tečaj...
Ali pa sprehodi v naravo....

Znat uživat sama s seboj...to je zelo pomembno.
Bit vesela, čeprav greš sama na potep.

Tvoj partner ima ne glede na tvojo težavo slabe navade....
kakšna druga bi ga že zapustila...druge pa se takih oklepajo...ker se bojijo bit same...
Partner, ki ima posedanje po lokalčkih in frende na prvem mestu pnajvečkrat ne bo nikoli topel, sočuten, razumevajoč partner in požrtvovalen očka. ..kvečemu bo postal alkoholik...(ok to je zelo črn scenarij )

[trzinka]

Si poskusila s kakšnimi psihoterapijami?
Sicer pa, pot pod noge in pojdi sama ven, na sprehod v naravo. Zamoti se, pa boš pozabila, da tvojega dragega ni doma.
Sedaj imaš tukaj tudi nas, sicer preko računalnika, ampak začetek je pa le.

[pupika]

Že to, ko boš začela delati ti bo lažje... Tako vsaj del dneva ne biš okupirana z mislimi na partnerja
Jaz bi se na tvojem mestu vpisala v kak tečaj, aerobiko.. toliko da spoznam ljudi. potem se mogoče razvije kakšno prijateljstvo. Jaz sem eno izmed prijateljic spoznala ravno na aerobiki. In verjemi, da je bilo tudi meni prvič (pa tudi še petič..) zoprno in nerodno iti sami. Samo potem sem začela v gibanju uživati, spoznala sem nekaj ljudi in dobila sem novo izkušnjo. Izkušnjo, da zmorem iti sama, da mi ni potrebno da imam vedno ob sebi nekoga. lepa izkušnja in zelo uporabna

ne poznam dobro vajine situacije. Ampak ko boš postala bolj samostojna boš mogoče na problem gledala drugače, ali pa to potem sploh ne bo več probem.

[ajeta]

hvala vam za vaše nasvete.
mislim da je postal zato takšen ker mu ne pustim samostojno zadihati. prejšnja 3leta nisem imela težav s tem da bi toliko ven hodil, če pa je sva pa skupaj hodila ven, zato ker se tudi nisma toliko videla, saj nisma živela skupaj (videla sma se večinoma samo ob vikendih). jaz sem s tem ko sem se preselila k njemu, mislila da morava biti zdaj skoz skupaj saj prej nisma mogla bit. in sem se zmeraj jezila če ni pravi čas prišel domov in s tem sem mislim da povzročila to njegovo odtujenost, saj sem bila zmeraj jezna tudi če je bil doma. res pa je da mu ne bi bilo potrebno toliko ven hodit lahko bi mi povedal da ga dušim in da bi rad več svobode.
zelo rada bi postala bolj samostojna, neodvisna od njega.
lp

[ajeta]

mislim da bom z delom in tečajem predšolske vzgoje zelo zaposlena in bom tudi čez dan malo pozabila na partnerja. mi je že tudi partner rekel, da mi bo delo koristilo, saj ne bom več toliko sama s svojimi mislimi.
ali mislite da se bo tudi on kaj drugače potem obnašal, ko bo videl da zmorem biti tudi sama brez njega?
lp

[Yang]

Ajeta, daj povej, kaj pa meniš o psihoterapiji?

(dosedaj nisi o tem, da bi si poiskala strokovno pomoč oz. psihoterapijo, še nič odgovorila/povedala in sem dobil občutek kot da se tega bojiš/temu izogibaš)

[Aslan]

Ko se spremenimo MI SAMi se posledično spremeni tudi odnos drugih do nas.
Kako se bo on prilagodil na novo situaciojo ne ve nihče, niti še on sam ne.
Pusti dogodkom da tečejo, sproti odkrivaj sebe.....
Morda vajina vez postane osrečujoča, morda jo bo konec.
Kakorkoli že poiskusi živeti tako, kot si TI želiš, iskat v življenju to kar TI potrebuješ....

[ajeta]

še nisem razmišljala o psihoterapiji, saj mislim da zmorem sama. samo na pravi način se moram lotiti stvari.
Zadnje čase nisem več tako napeta in razdražljiva in znam se pomiriti, ko mojega partnerja ni. znam se zamotiti. Tudi tečnarim ne več parterju in se ne zjočem za vsako malenkost kot sem se prej.
vendar bom še morala veliko delati na sebi, da bom našla stvari, ki me veselijo in ki ni vključen partner.
tudi na samozavesti moram veliko še narediti. zato da bom pridobila veliko prijateljic.
lp

[Yang]

še nisem razmišljala o psihoterapiji, saj mislim da zmorem sama. samo na pravi način se moram lotiti stvari.

Lepo, da tako samozavestno in optimistično gledaš; fino da verjameš vase in misliš da zmoreš sama.
Dobro da si odločena, da se spremeniš in se stvari lotiš na pravi način.

Kakšen je bil "nepravi" način lotevanja stvari in kakšen je ta "pravi način"? oz. kakšna je razlika med tem pravim NAČINOM lotevanja stvari "nekoč" in "sedaj"?

vendar bom še morala veliko delati na sebi, da bom našla stvari, ki me veselijo in ki ni vključen partner.

...boš morala veliko delati na sebi? Kako si to predstavljaš, kako boš to izvedla, kako bo bo to zgledalo?

tudi na samozavesti moram veliko še narediti. zato da bom pridobila veliko prijateljic.

Kako boš pa "delala na samozavesti"? Kakšen imaš načrt glede tega?

[ajeta]

pozdravljen yang.
hmmmm... veliko vprašanj si mi dal. glede pravega ali nepravega načina: recimo strah. mene je večkrat strah (teme->nekoč: nisem nikamor šla po temi sama, še na stranišče ponoč nisem upala it. če me je pa fejst tiščalo sem pa zbudila partnerja da mi je luč prižgal. danes: nič ne razmišljam sam vstanem se ponoč in sama prižgem luč. strah da bi bila prevarana-> nekoč skoz sem študirala kaj dela, zakaj se ne uglasi, zakaj je takšenn do mene...ziher ima drugo. danes->ne vem kako sem prešla in nezaupanja v zaupanje v partnerja, mislim pa da zato ker mu zdej ne tečnarim več toliko (ga ne kličem, nadziram...) in ko pride domov mi sam od sebe pove kakšen je bil njegov dan, me objame ko gledava tv... se mi zdi da se čist drugače obnaša. in mu lahko zaupam da ima resnično mene rad)
veliko bom morala delati na sebi v tem smislu da postanem pozitivna, samozavestna in močna oseba, ki je noben ne more spraviti na dno. pozitivna oseba bom postala tako, da bom vse svoje negativne misli preusmerila v pozitivne, pri napakah in če me kdo kritizira se čimveč naučiti in da ne bom mislila da sem recimo neumna, ko bom naredila kakšno napako. pri samozavesti pa še ne vem čist natančn kako bom to izvedla. trenutno vem da se moram čimbolj v družbi pogovarjat in da me ne sme biti strah kaj povedat, včasih sem le tiho sedela in poslušala, sedaj pa se trudima da tudi sama kaj povem in mislim da mi gre dobro (bolje kot prej)