izgubila sem mamo!

[nedostopna!!]

Torej...zgodba je taka... pred mano je mami splavla. Mene je resil ati,malo pred splavom. In bolje bi bilo,da me ne bi. Moje zivljenje ma smisel samo,ko me zival pogleda v oci.  Ko sem bila stara 6 mesecev,se v maternici,je mati zapustila oceta,sla k dugemu. V 9.mesecu je prisla nazaj,ga na kolenih prosila,naj jo vzame nazaj,da ga otrok potrebuje in ona. Rotila ga je. Vzel jo je nazaj,mislec,da bo bolje. Spet je bilo nekaj casa vse vredu,dokler nisem bila stara par mesecev. Takrat, je sla. Mene pustila ocetu. Bila sem dojencek. Rabla sem mamo,za dojenje,za materinsko ljubezen. Enostavno je bila ona tisto,kar sem rabila. Oce nekaj ur niti ni vedel,da sem sama doma. Bil je v sluzbi,ko je mami sla. Po priblizno 11 urah je prisel domov,me nasel v jokajocem stanju. Verjetno sem bila zelo osamljena,lacna..Sploh si ne znam predstavljati,kako sem se pocutila. Mogoce tako,kot tale trenutek.  Prisla je nazaj. Po parih mesecih spet. Bila je v Avstriji,pri ljubceku.  Ati jo je zopet vzel nazaj,ceprav je po tistem dogodku zelo pazil,me imel pod nadzorom,verjetno tudi njo-mamo. Potekalo je vse v najlepsem redu. Mami se je koncno zresnila,me sprejela. Za moj 5 rojstni dan sta se porocila. Vse je bilo vredu se naslednja 3 leta,nakar sem bila ze dovolj velika,da sem vedela,kaj se dogaja. Veckrat sem v kopalnici zasacila njo in soseda-ocetovega najboljsega prijatelja. Enkrat sem to povedala ocetu,zacelo se je. Ati ni vec vzdrzal tega,je zacel pit,ona pa spet odsla,me pustila ocetu. Takrat je ni bilo pol leta nazaj. Ne razumem cisto dobro mojega oceta,zakaj jo je spet vzel nazaj. Pravi,da zaradi mene. Ampak mi ni cisto jasno glede tega. Dve leti za tem je moj oce nehal pit,na mojo prosnjo. Bila sta spet v dobri zvezi. Zdaj je bilo kar do mojega 12 leta. Oce me je vedno branil,mami me je vedno tepla. Bila sem vse,samo njen otrok ne. Tako predvidevam. Delala je v pekarni,kamor je redno zahajal en gospod,tih,sramezljiv. To je bil on,zaradi katerega se mi je svet porusil. Mami je zmerom dala porocni prstan dol,kadar je bil tam. Takrat smo se ravno selili,iz stare hise,v blok. Ko smo bili pripravljeni na selitev,je mami meni povedala,da ima drugega in da naj grem z njo. Nic mi ni blo jasno. Jokala sem. Jaz nisem upala iti z njo,saj me ni nikoli lepo vzgajala. A kot 12letni otrok,me je osrecilo to,da naj bi zivela v Mb. Veliko mesto,kar sem si zmeraj zelela. Sla sem,ati je bil zelo zalosten.Jezen tudi. Ampak se je sprijaznil. Rekel je,bos ze videla kako lepo bo. Jaz sem ga samo gledala,nic nisem upala rect,ker me je bilo strah,da se mu zamerim. Takrat,v Mb se je pa zacel pekel. Pri 12letih sem znala spect samo palacinke. V vseh predalih smo imeli samo cips. Pojedla sem ga na tone. Med vikendi sta me puscala samo. K atiju me ni spustila. Tepla me je,resetke sem imela na oknu v sobi.  Ne morem verjet,da sem to prezivela. Enkrat proti koncu solskega leta,mi je prekipelo. Spakirala sem,med vikendom,ko nje in njenega ni nikoli bilo doma. Poklicala oceta,ki mi je dal telefon,ce bo kdaj kaj narobe. Rekla,naj pride po mene. Bila sem cisto zivcna,strah me je bilo,da me mami dobi pri "akciji". Spakirala sem po tavecjem,psa sem pustila sosedom  Pa sma sla. Bila sem zelo vesela. Ko sem prisla domov k ocetu,mi je zmeraj naredil obilno kosilo,po katerem sem vedno bruhala,saj sem bila verjetno ze anoreksicna od samih cipsov. Blizal se je vecer na nedeljo. Takrat sta hodila domov. Jaz sem bila nepopisno zivcna,out. Prijavila je na policijo,da me je ati ugrabu. Na sreco je imel moje sms shranjene,kjer sem pisala,kaj se dogaja. Resena sem bila. Prezivnino je malo kdaj placala,mene je malo kdaj poklicala. Sovrazila sem jo,obenem pa jo imela rada-ne vidim razloga. Z atjem sem se imela super,dokler ni prisla v njegovo zivljenje druga zenska,na katero je bil obseden in na koncu padel v depro. 2x je poskusal narediti samomor,na sreco neuspesno. Takrat sploh ni pomislil,da imam samo njega. To sem mu zelo zamerila,ampak vse dobre stvari ki jih je naredil,so to jezo skrile. Stala sem mu ob strani,bila sem mu v podporo,mu dajala pozitivno energijo,katere sem sama imela vedno manj. od takrat,ko se je pozdravil depre,ni vec isti. Je zaprt vase,komunikacije skoraj da nimama vec. Zivim sicer z njim,ker ga imam rada,vem,jaz sem se tudi zaprla vase odkar sem zbolela. Razumem ga,ceprav ga ne. V glavnem,hocem reci,da od takrat naprej,ni vec to,kar je bil. Vse delam sama,on naju sicer prezivlja,ampak za hrano ne da denarja,pravi,da nima. Jaz ne vem. V bistvu mu ne vrjamem,je pa tudi res da z minimalno placo je tezko zivet,mislim pa,da za hrano se najde. Z mamo sma dobili stike nazaj,a vedno sma se kregale. Danes pa je poknalo. Svoji sestri me je ogovarjala. Baje sem zalila njenega tipa,baje me ne misli vec financirat (kot da me je kdaj), stvari katere imam za uredit v bolnici,nje se baje ne ticejo. In da bom na koncu pristala na cesti. Kak sem bila baje trmasta na morju. Ne vem,velik vsega je,pa sem v tistem soku vseh lazi pozabla. Ko sem prisla domov,sem ji poslala sporocilo. : Dans si me pa orng razocarala. Res orng! In kolko sem bila do zdaj prijazna,tolko od zdaj naprej ne bom vec. Edino hcerko ki jo imas,jo simfas! Hvala da si taka mama. Tolikokrat si me zapustila,zdaj me ne bos mogla vec. Pa se toliko glede tvojega financiranja-kolikokrat si placala prezivnino,kolikokrat si mi dala denar? Taksno zivljenje kot sem ga imela,si lahko srecna,da sem taksna kot sem. Aja pa tvojemu sem grdo govorila.Mi je zal,da nisem,res! Ocitno ma *tvoj* dvojnika,ko je zaradi mene odhajal iz stanovanja,glede na to,da tega se nisem videla,da bi se naredilo. Pa ne klici nazaj,ker nocem slisat zdaj drug obraz svoje "mamice"...Lahko noc z cisto vestjo ti zelim. Hvala. Mogoce boste rekli,da je prekruto sporocilo. Ampak tako je. Jaz se ne morem vec lepo delat,ne morem pozirat vsega kar mi rece. Nisem dobila klica,niti sporocila. Pod tusem sem se jokala. Malo mi je bilo zal. Imam obcutek,da ji je tezko,da joce zaradi mojega sporocila,kot jocem jaz ze 3 ure skupaj.  Ampak ce realno na to pomislim,je nemogoce,saj ji je bilo vseeno za mene.
Se opravicujem za tole zgodbico. Ampak moram se nekje izpovedat. In mislim,da je tole pravo mesto za to.

[nedostopna!!]

Naj se dodam to,kar me je razjezilo najprej,da je potem bilo tisto zgoraj pika na i. Ko sem sla danes na kebab,sem jo videla. Poklicala,pa je rekla naj hitro priletim do vrtca. Vezda sem pohitela ker drugace bi me nadrla,ce ne znam hitro hodit. Pridem tja,me vprasa ka delam,pa da se ji mudi. No potem sem izvedela,kam se ji mudi. Moji sestricni,pri kteri se je zamudila kar 2ure pa pol,za mene pa nima casa ze odkar smo bili na morju-torej od avgusta(sred avgusta smo mnda bli). Kriza,taka mama si ne zasluzi besede MAMA.

[Karlito]

Nedostopna, res se me je dotaknila ta tvoja zgodba. In ni ti lahko. Če ti je kaj v oporo, piši še naprej kako se počutiš, kaj razmišljaš, pa bomo že našli neko rešitev.
 

[nedostopna!!]

Karlito,hvala. Priznam,da skos gledam nova obvestila. Samo cakala sem,da nekdo nekaj napise. Jaz,kako se pocutim,grozno,nikoli ji nisem kaj takega rekla,niti napisala,bila sem prijazna do nje,ko sma se pa skregale,pa tudi ni slo tak dalec. Zdaj mi je zal. Pa mi tudi ni. Vbistvu ne razumem zakaj mi je zal. Jocem,hudo mi je,ko si njo predstavlam,ko prebira sporocilo. Ne vem,koliko se jo je to dotaknilo,jo premalo poznam,ampak ce se nje ni,se je mene se za 4 mame polek!  Upam,da se umirim,neham jokat,ati me sicer vsake toliko pride mirit,pa da naj se ne sekiram,da ni vredna tega. Ne vem,bom ze. Pac nisem navajena takih krepkih pisat.

[Karlito]

Probaj se umirit, vem, da je lahko meni zdaj govorit, ampak se res moraš.
Nevem, če je to dovoljeno, ampak ti bom vseeno poslal en link, pa poslušaj pesem. Meni je všeč, upam, da bo tebi tudi in te vsaj malo pomirila.

http://www.youtube.com/watch?v=GQxLTCQop2I

[nedostopna!!]

Lepa pesm je,hvala se enkrat. 

[Arwen]

objem zate  ; nedostopna, če prav vem, si izučena fizerka? delaš že? in se mi zdi, da si omenila, da imaš AD-je... kaj pa kako ustrezno psihoterapijo? ker tale tvoja zgodba je kar žalostna in ogromno stvari za predelat... Kar se pa mame tiče - se mi zdi, da si jo zgubila že precej let nazaj... žal 

[Daisy]

Nedostopna,  !

[jola]

Nedostopana edini in pravi način je, da o teh stvareh veliko pišeš in govoriš, če le moreš!!!! Sama sem to sprobala.....Doga leta sem bila tiho, ker sem se sravmovala svojega bednega življenja, nato sem dolga leta  oba starša ščitila in jih olepševala in se še kar grebla za njuno ljubezen in naklonjenost in po dolgih letih sem le prišla do tega, da ne morem več s tem živeti.......Vzorci, ki sem jih pobirala skozi otroštvo in rano mladost, so mi tako oteževali življenje, da sem se pri 45-tih letih popolnoma zlomila!

Danes sem po petih letih trdega dela na sebi končno to premagala, danes živim življenje ki ga dejansko čutim in ne samo živim.......

Nedostopna, predvidevam, da si še mlada in prepričana sem, da boš z vztrajnostojo in pravo pomočjo hitro prebolela svoje otroške in mladostne travme! Globoko sem bila ganjena, ko sem prebirala tvoje pisanje, saj sem tuda sama hudila skoz hudi pekel in tak odnos, ki ga je imela mati do tebe, sta pri meni imela oba......nihče od njuju me ni sprejel in oba sta me dobesedno psihično in fizično mučila.

Nedostopana....ti kar piši,piši...zaupaj in govori....imej se rada in zaupaj si......ponosna bodi na to, kaj vse si zdržala do sedaj in samo tako boš kmalu znala  stvari postaviti na pravo mesto.Predelala boš tisto staro in na novo zgradila v sebi nekaj lepega....nekaj tvojega!

S podporo dobre psihoterapije, zdravil, ter tvojo močno voljo, boš lahko kmalu splavala v svetlo bodočnost.........

Piši še kaj...z veseljem te bom čitala!

Topel objem-jola

[Tačka]

Samo toliko,.. po vsem prestanem v otroštvu.. do sedaj... NIKAR ne imej slabe vesti  glede tega kar si napisala svoji mami . Imaš popolnoma prav.. Samo sprijazniti, sprejeti moraš še to odločitev. Ni lahko, ampak bo šlo. Najdi si oporo pri kakšnih prijateljih .. Izrek "kri ni voda" pri meni ne velja., zato sem bila hvaležna, da so mi ob strani stali prijatelji, ko sem "prebolevala"  in "razčiščevala" sama s seboj...

Drži se  , verjamem, da ti je hudo, ker nimaš pravega odnosa s svojo mamo .. vendar tvoja živi vsaj stran, koliko pa je primerov, ko se ta "psihična vojna" dogaja v istem stanovanju..

Ti kar piši, da se spucaš.. 

[Janja]

Nedostopna!

Tvoja zgodba se me je dotaknila, in sicer še toliko bolj, ker sem jaz imela kot otrok vedno veliko ljubezni okoli sebe, zavedam pa se, da povsod ni tako, čeprav bi MORALO biti. Vse tiste, ki ste bili kakorkoli prikrajšani za ljubezen v otroštvu, zelo razumem in sočustvujem z vami.

Ne morem pa razumeti tistih ljudi, ki se odločajo za otroke, pa potem ne skrbijo zanje tako kot bi morali; saj imamo vendar ja svobodno voljo in celo paleto kontracepcije. Za take ljudi bi bilo bolje, da ne bi imeli otrok, oziroma še bolje bi bilo, da otroci ne bi imeli takšnih staršev.

Nedostopna poišči si pomoč in piši, piši, mi tukaj te bomo brali. Tisti, ki pa niso imeli ljubečih staršev, ti pa bodo dali še kakšen pameten nasvet.

Lepo se imej in ne sekiraj se za tista sporočila mami! 

Janja

[Aslan]

Nedostopna tvoja zgodba se me je globoko dotaknila.
Žalostno otroštvo.
Neka nezavedna sila pa vleče, otroka v tebi, k staršu kljub temu, da s teboj slabo ravna.
Tudi sama dostikrat razmišljam ZAKAJ se vračamo tja kjer smo vedno znova prizadeti.
(pri meni to ni bila mama ampak partner)

Verjetno zato, ker vseeno pričakujemo neko sprejetost, ljubezen.
Ker nam je to bitje (vsemu navkljub) edino okolje, kje smo bili to kar smo vsaj nekaj časa.
Težko razumemo, da nekdo čuti drugače, do nas kot naj bi....glede na to da je starš.

Jest bi ti priporočila psihoterapijo.
Čustveni primanjkljaji iz otroštva so globoko zasidrani in se kasneje odražajo na partnerstvu,
v našem lastnem materinstvu itd...
Skozi kvaliteten terapevski proces boš uspela razviti-dobiti vso varnost, občutek sprejetosti, varno navezanost...vse za kar si v ranem otroštvu bila prikrajšana..in je temelj za kasnejše formiranje celovite osebnosti.

Pomembno je da o tem spregovoriš naglas...
Da pišeš, da vidiš dogajanja z več vidikov...
Da se zaveš KAJ je tvoja odgovornost in kaj ne v tem odnosu...
Da se naučiš postavljat mejo materi...da jo ne idealiziraš v upanju da boš dobila drobtinico ljubezni...

Tudi tvoja mama ima svoje vzroke-vzorce vedenja...
Samo to bo reševala ONA sama - zase!

Topel objem,

[nedostopna!!]

objem zate  ; nedostopna, če prav vem, si izučena fizerka? delaš že? in se mi zdi, da si omenila, da imaš AD-je... kaj pa kako ustrezno psihoterapijo? ker tale tvoja zgodba je kar žalostna in ogromno stvari za predelat... Kar se pa mame tiče - se mi zdi, da si jo zgubila že precej let nazaj... žal 

Nisem se cisto frizerka,me se cakajo zaklucni. Delat se zdaj ne smem,ker me caka se ena operacija. Tudi ad-jev nimam,ker ne smem jest tablet zaradi ledvic. Ja, dejansko sem jo izgubila ze pred davnimi leti,ampak tako hudo mi je. Predstavljam si jo,kako zdaj joce,ceprav si v bistvu mene predstavlam,kako bi se jaz jokala,ce bi dobila tako sporocilo. Ona ne vem,ce se.

[nedostopna!!]

Nedostopana edini in pravi način je, da o teh stvareh veliko pišeš in govoriš, če le moreš!!!! Sama sem to sprobala.....Doga leta sem bila tiho, ker sem se sravmovala svojega bednega življenja, nato sem dolga leta  oba starša ščitila in jih olepševala in se še kar grebla za njuno ljubezen in naklonjenost in po dolgih letih sem le prišla do tega, da ne morem več s tem živeti.......Vzorci, ki sem jih pobirala skozi otroštvo in rano mladost, so mi tako oteževali življenje, da sem se pri 45-tih letih popolnoma zlomila!

Evo,to jaz delam. Sem mamo scitila,olepsavala in se grebla za njeno ljubezen,no sedaj kaksno leto se grebem tudi za ocetovo. Samo njega le bolj razumem,kot pa njo,ki je psihicno "zdrava",po dejanjih ni,ampak tako nasploh mislim.  No,ti si se zlomila pri 45ih,jaz pa vceraj,ko sem prisla domov,objokana,in to pri 20letih.  Zalostno,upam,da me caka kdaj lepo zivljenje. Hvala ti

[nedostopna!!]

Hvala vam vsem. Pisala sem res zato,ker me je zanimalo ali narobe delam,ali ona narobe dela. Danes sem lepo spala,zbudila sem se pa ob obcutku,da mi nekdo na vratih zvoni,itak ne bi upala it odpret,ker bi mislila,da je mami. V bistvu,ko preberem svojo zgodbo,se sele zavedam,da ni cudno,da sem tako custvena,agresivna in se bi lahko nadaljevala. Kar trese me na trenutke. Hladno mi je. Joj,tolikokrat sma se ze skregale,pa mi nikoli ni bilo tako hudo,zdaj pa mi je. Pomoje zato,ker sem direkt napisala. Zal mi je,da sem in pa mi spet ni. Imam 2 prijatelja,eno prijateljico,ki z mamo ni v stikih ze kaksen mesec (je posvojena,ker je mama alkoholik) in pa kolega,ki ga je mama vrgla iz stanovanja,ko je dopolnil 18. Danes je star 23,nima stikov. Mislim,da mi bosta ona dva pomagala pri tem. Psihoterapevtu sem bila ze namenjena,sem se z mamo zmenla,da me vozi,ker je v Mb. Zdaj se prevoza nimam. Bom morala pocakati do januarja,ko oce kupi avto.

[Arwen]

V bistvu,ko preberem svojo zgodbo,se sele zavedam,da ni cudno,da sem tako custvena,agresivna in se bi lahko nadaljevala. Kar trese me na trenutke.

sedaj pa vse to poveži s tem http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,4000.0.html

[Karlito]

Nedostopna, od kod pa si? Povej, če ti ni težko, pa bomo poiskali rešitev.

[nedostopna!!]

ene 30 km stran od mb in 20 km stran od celja... bv... pr nam nimamo nobenga takega zdravnika

[moonica]

nedostopna, koliko let imaš? mogoče greš lahko še k tistim za mladino (je kao psihiater in psihoterapevt v enem, ene 45min. časa si vzame zate, pogovor in po potrebi zdravila) ... v Celju je npr. - Nadja Hriberšek Ošep, dr. med., specialistka psihiatrije, Dispanzer za psihohigieno otrok in mladostnikov (v ZD Celje)

[pupika]

Nedostopna.. pošiljam ti en topel objem.
Vedno me razjezi ko berem zgodbe o uničenem otroštvu. Na žalost je tako, da je za nekatere ta svet zelo krut.
V glavnem sem ti hotela rečt, da se ne obsojaj za besede ki si jih napisala mami. če se mora kdo obsojat potem je to tvoja mama.
Poskušaj najti kakšnega terapevta