Lep pozdrav sem nov član foruma. Že nekaj časa se mi je zaradi stresa v službi in doma nabiralo in pred 14 dnevi očitno prišlo do vrhunca. Ponoči sem se sicer več mesecev potil in prebujal vendar sem se preoblekel in zaspal. Pa je nekako šlo. Okoli novega leta sem imel spor z materjo in njenim možem (očimom) s katerim prideta občasno domov, sta v tujini, in takrat se je motnja še povečevala. Pred začetkom dopusta v juliju sta bila zopet doma in smo se ponovno sprli zaradi kratkovidnosti njih. Ob tem sem se pričel obremenjevati jaz in moja žena posledično pa tudi otroka. Ona sta glavna in imata prav mi naj bi se jima prilagajali int.. Pa kar sva z ženo ustvarila ni vredno nič, čeprav sva si iz nič zgradila mansardno stanovanje v hiši z lastnim trudom in denarjem, le da na žalost pravnoformalno ni najino ampak je hiša od matere. Očitki so bili takšni in drugačni v glavnem boleči, najbolj pa ko se lastna mati ne postavi za otroke in vnuke. V avgustu je umrl tudi oče. Vse skupaj se je nabralo tako, da sem se, kot že prej povedano ponoči zbudil, mravljinci po celem telesu panika.... Odšel sem v lekarno, da bi vzel persen. Fermacevtka je svetovala obisk pri zdravniku ko sem ji v kratkem opisal težavo. Zdravnica je prisluhnila in navedla, da so to znaki depresije in anksioznih motenj. Predpisala je zdravila, ki sem jih sprava jemal polovico en teden sedaj pa cele nekaj dni. Omenila je, da se bodo na začetku pojavili hujši simptomi potem pa počasi izginili. To so razni napadi panike, brezvoljnost.... Ob tem je predpisala tudi Lexaurin, da bi prebrodil začetno krizo. Sicer sedaj drugi teden jemljem AD, pomirjevalo pa po potrebi, ko me zgrabi panika. Kljub temu imama težke in vroče roke, je to normalno in koliko časa bodo podobni simptomi še trajali sprašujem vas, ki imate izkušnje. Vem, da je glavni problem še nerešen saj z materjo ne govorim in njenim možem, prav tako moja družina, tudi žena ne more preboleti in odpustiti, pa se nekako še drži skrbi pa me zanjo, da se bo tudi ona zlomila. Kljub temu, da upam in strmim za boljši jutri me nekajkrat na dan mine vse. Zanima me če so simptomi na začetku jemanja AD dejasnko hujši in koliko časa še trajajo. Razpoloženje mi sicer niha, odvisno od okoliščin. Ali bo potrebna tudi psihoterapija, sicer sem dnevno tudi v družbi sodelavcev, imam pa se možnost umakniti v svojo pisarno, da ne vidijo moje potrtosti in zaskrbljenosti. Sicer se z enim sodelavcem, ki ima težave s ta.starimi tudi pogovarjava vendar ima on drugačne probleme. Ali ima kdo izkušnje z AD in kaj me lahko še čaka, bo bolje.... !!
Mati, ko smo se sporekli ni razumela, da bi se uredilo lastništvo za tisto kar sva sama gradila 20 let, se pravi stanovanje oz. etažna lastnina. Ker je njen drugi mož pomagal njej pri urejanju stanovanja in okolice hiše sedaj tudi on pritiska nanjo in z njo manipulira in nam preko nje tudi nagaja in žali... Kljub temu sem nekako premislil, da se bom moral z materjo sam pogovoriti vsaj v nujnih zadevah kajti živeti v isti hiši in srečevati človeka dan za znem je beda, ko pa se niti pogledaš ne !! Težava je tudi pri moji soprogi ker je taščo zelo zasovražila ker je lagala ljudem in raznašala tisto kar je njej v prid.... Skratka primitivizem !
Gotovo bo potreben tudi čas za normalizacijo stanja vsaj za nekakšen osnovni dialog. Sicer pa me najbolj motijo laži in ti. nagajanje in provokacije na katere pa do danes nismo nasedli kajti zadeva bi bila gotovo s posledicami...
