pogovor pri psihiatru

[megi94]

Ojla,zanima me kaj se vi pogovarjate z svojim psihiatrom?Jaz nikoli ne vem sploh kaj naj rečem.Mislim tako,na splošno saj imam kak slab dan,kot pač vsi...potem me sprašuje o zakonu,jaz mislim da živim kot večino ljudi,kar pomeni nekje srednje,saj ni tako lepo,da bi mi mož jedel z roke,pa tudi tako grozno ne,da bi me pričakal pijan doma in me potem še pretepel.Se pravi nekje vmes in zato sploh ne vem kaj naj izpostavim kot moj problem??Pa spet glede zdravil-zdaj jih jemljem že eno leto in na splošno rečeno se počutim res prav v redu,edino zadnje dni se mi zdi,da me zjutraj spet preganja neka tesnoba.In če ji spet to povem,mi napiše še za tri mesece recept in tako gre to v nedogled....

[scorpion]

Megi 94, če nimaš nobenega problema (?) razen tesnobe potem je nesmielno hoditi h psihiatru. Preprosto jemlji zdravila do konca življenja in se boš počutila o.k. Malo še povečaj dozo.

Jaz to seveda težko razumem, da bi imela le tesnobo in nobenega drugega problema. Jaz sem imel polno drugih strahov, konfliktov, neizpolnjenih potreb itd, ki so bile povezane s tesnobo.. , tako da mi sploh ni težko nekje začeti. Pravzaprav se moram vedno malo brzdati pri terapevtki, da ji nebi preveč vsega natrosil....

Začni pri tistem kar ti je sprožilo tesnobo, kako se ti je začela in to te bo počasi pripeljalo do spoznanja, da imaš veliko več problemov, kot se zavedaš..

[megi94]

Saj problem je v tem,da ne vem od kje se je pojavila ta tesnoba,pa ,panika.Doživela sem jo ene dve leti nazaj,pa še danes ne vem od kje.Glede na to,da imam prav normalno življenje,sicer priznam,da so všasih padci in vzponi,kot vsak normalen človek pač,še toliko bolj težko razumem od kje se je vzela.Še dr.Marušič mi je rkel,da se enim pač nekako kar zgodi,zaradi pomanjkanja serotonina ali nekaj podobnega.Rada pa bi počasi nehala z zdravili,ampak saj pravim,če povem zdravnici,da me zadnji teden nekaj tišči spet dobim recept in čez tri mesece se bom spet spraševala kaj naj ji povem.

[moonica]

če povem zdravnici,da me zadnji teden nekaj tišči spet dobim recept in čez tri mesece se bom spet spraševala kaj naj ji povem.

pa sej imaš ti zadnjo besedo pri vsem tem ... predlagaj, da bi z ADji prenehala ... da bi kljub temu, da imaš občasno tesnobo, poskusila brez ... ona ti lahko svetuje, končna odločitev pa je tvoja!!

[scorpion]

Jaz menim, da je samo endogena depresija tista ki se kar zgodi.....psihoza, ki je posledica dednosti....tele naše nevrozice pa imajo vsoje vzroke.....


Torej ni ničesar v tvojim življenju kar te muči, moti, živiš zadovoljno življenje? Si še kr zadovoljna v odnosu z možem, se rada družiš z ljudmi, se čutiš ustvrajalna pri svojem delu? Nikoli nobenih večjih težav? Si se vedno počutila samozavesna med ljudmi, nisi imela nobenih strahov , nobene zavrtosti pri stikih z ljudmi? Si res tako zadovoljna?

s starši si se dobro razumela, te niso tepli, so te razumeli, čutila si njihovo ljubezen, nimatre konfliktov?

kdaj se je tvoja tesnoba začela pojavljajti? In kako si se začela vesti potem?

[megi94]

Moonica maš prav.Bojim se edino tega,da se ponovi vse skupaj.Recimo kako naj potem sama vem,ali se slabo počutim zaradi zmanjševanja AD,ali je panika spet tu?

[megi94]

Scoorpion sva istočasno pisala,zato moram še to dodat.No,res je v bistvu vse v redu,sem zelo odprta oseba,mam prijateljice,s starši je bilo kar o.k.,niso me tepli pa to,edino z očetom nimava prav kakega ljubečega odnosa,kar pa me ne moti.Nimam nobenih strahov,recimo da bi me bilo česa strah,kake hude gužve,ali pa vožnje....nič.Vsi ki me poznajo,mi pravijo,kaj za hudiča ti le manjka,kar se po pravici povedano sprašujem tudi jaz.No zgodilo se mi je res kar naenkrat,likala sem perilo in potem kar en val po telesu.Ves čas se se spraševala kaj je to,potem sem po dveh mesecih prav obležala za en dan,ker sem se celo noč tresla kot šiba,pa nisem mogla niti vstat zjutraj.Obnašala sem se normalno,nisem zgubila stika z ljudmi,pravzaprav sem jih še preveč morila,ker sem jih kar naprej klicala,če kdo ve kaj je to,pa kaj naj naredim,pa da teh bolečin ne morem več prenašat.Mislim,groza.Potem se je malo umirilo,čez kak mesec pa spet beda.Na koncu sem vseeno začela jemati cipralex in lahko rečem le hvalabogu.Zaenkrat je stanje normalno,kot da nikoli se ni nič zgodilo.

[scorpion]

Res čudno pri likanju..pri tako prijetnem opravilu....

[scorpion]

kako pa si se začela potem počutiti v družbi ko te je začela obvladovati tesnoba? Si bila še naprej družabna, si še naprej rada počela stvari, imela veselje do življenja? tesnoba ti tudi ni povzročala kakšnih socilanih ali telesnih problemov?

[scorpion]

Morda se motim, vendar so bili tvoji starši verjetno zelo zadovoljni s teboj, saj si bila vedno dobre volje, pridna , nenaporna, tudi težila nisi nikoli, saj nisi imela nobenih težav..skratka krasna hči.......res niso imeli nobenih problemov s tabo.....

[megi94]

Joj,scoorpion saj si me prav nasmejal.Seveda so imeli starši probleme z mano,ja kdo jih pa nima?že s tem ko sem zanosila pri 16.letih sem jim naredila več kot dovolj skrbi.Ampak težave smo kar nekako reševali,kot jih jaz s svojo najstniško hčerko.Zaradi teh mojih težav se pa nikoli nisem oddaljila od svojih prijateljev,saj sem jim povedala za svoje težave in v bistvu se niti ni zgodilo,da bi me karkoli obsojali,kdor pa ni sprejel,da imam psihične težave pa ni moj pravi prijatelj.

[moonica]

,s starši je bilo kar o.k.,niso me tepli pa to,

če bi mene 9 let nazaj vprašal ... jaz bi trdila, da s starši je blo vse kul, nudili so mi kar so lahko, ljubezen, toplino sem od njih dobila ... isto bi rekla, tepe me doma nihče ne, pije doma nihče ne ...
če bi me vprašal 5 let nazaj ... bi bila druga zgodba ... če me vprašaš zdaj ... je čisto druga  in vem, da ni potrebno ne, da te tepejo, ne nič takega 'konkretnega' ... lahko vplivajo na človeka kakšne 'malenkosti', kot jih mi imenujemo ... ampak za nas tisto pač ni malenkost in tega se zavemo ponavadi pozno, ker 'učijo' nas, da hud je alkohol, pa da te kdo s pasom nabuta ... same fizične stvari ... pa ni res tako !!! tisto šele zna bit za*ebano, ko je 'potuhnjeno' ... razkrije se ti šele s časom  ... manipuiranje, zavijanje v vatko itd. itd. itd.
ne rečem, da je kaj od tega pri tebi bilo, ne ... to jaz ne morem vedet ... samo da boš razmišljala tudi v drugo smer ...

Moonica maš prav.Bojim se edino tega,da se ponovi vse skupaj.Recimo kako naj potem sama vem,ali se slabo počutim zaradi zmanjševanja AD,ali je panika spet tu?

Povej to ... povej psihiatrinji ... ne blizu tam in se muči s tem kaj bi povedala o partnerju in ne vem čem, če se ti tisto zdi OK ... povej to kar te muči ... to, o čemer razmišljaš ... Pa če čutiš tako ji svetuj, da bi poskusila prenehat z ADji ... lepo postopno.

[scorpion]

To si zelo dobro povedala Moonica!!jaz sem se v bistvu zaštrikal pa sem hotel ravno to povedati Megi...zanimivo je kolk različno stvari vidmo in kako na različnih stopnjah zavesti smo gelde svoje situacije...

Včasih so stavri zakamuflirane tako da jih sploh ne opazimo....Tudi meni se je pri prvem obisku psihiatra pred mnigimi leti zdelo, da ni v moji družini nič narobe..pravzaprav sploh nisem vedel kaj je z mano...če bi bil takrat tak forum bi bilo čist drugaće...

razlike je bila v tem, da sem jaz veliko govoril, vendar kar neki kar mi je prihajalo na pamet....Če bi Megi hodila h moji posihiatrinji bi jo že pripravila do tega, da bi govorila o sebi in marsikaj bi odkrila...

Jaz menim, da oraš postopno odkrivati svojo zgodovino samega sebe in družino iz katere izhajaš. počasi ugotavljaš, da os bile tvoje temeljne čustvene potrebe zanemarjene in da ima tesnoba vzrok....zagotovo ga ima!!!

[alexx]

Morda se bo zdelo prepotentno, a jaz točno vem kaj je bilo narobe. Ne rabim sploh psihiatra, da mi razlaga kako in zakaj. Samo sebe moram prepričat, da ni dobro reagirati na način na kateri reagiram. In trudim se in celo uspeva mi.
Tudi jaz vidim starše drugače kot pri 10-ih, 20 letih. In presneto vem kaj vse so malo nerodno naredili. A vem tudi, da tega niso naredili iz slabega namena...ampak nevede v upanju, da pravilno ravnajo. Zato jim niti najmanj ne zamerim in nikoli nisem.

P.S. Lahko me kdo sedaj fenta...hehehe...a jaz sem rabila psihiatra samo, da mi je povedal kako bi se premaknila iz - na 0 (s kakimi zdravili)in potem naprej bom sama. Povedala sem kaj me je pripeljalo do tega in dobila pohvalo, da sem *čisto pri pameti* in da sem svoje življenje dobro sicirala. To sem dobila in sedaj sploh ne hodim k psihaitrom. Zelo se pa trudim, da spremenim svoje vzorce razmišljanja in vedenja. Včasih bolj, včasih manj uspešno...a gre.

[megi94]

Alexx,končno se mi zdi,da me vsaj en razume.Nesmiselno se mi zdi tako močno poglabljati v otroštvo,da bi se sploh spomnila kaj je bilo narobe.Mislim,da seveda so starši naredili kaj narobe in verjetno tudi sama zdaj,ko sem mama naredim kaj narobe,ampak resnično ne verjamem,da bi me kaj takega lahko pripeljalo do takega stanja,ki sem ga preživljala.Tudi jaz v bistvu sem šla k psihiatru samo zato,da mi da prava zdravila,ki mi bojo pomagala splavati nazaj na vrh.Moram reči,da kar gre,saj si zelo pomagam sama in delam polno stvari,ki me veselijo.No,zdaj sem se nekako odločila,da se bom pogovrila s psihiatrinjo,da bi ukinila zdravila.Premislila sem,da bom poskusila brez,saj če ne ne bom vedela,ali mi je sploh uspelo.Če se žal ponovi,imam v omarici še vedno ljubi cipralex in ga začnem ponovno jemati,pa četudi do konca življenja.Poskusit ni greh,a ne?

[moonica]

megi, razumela sma te tudi midva s scorpionom ... samo ti zgleda nisi naju 

[alexx]

Prav imaš meggi. Poskusiti ni greh. Jaz sem brez tablet že skoraj tri mesece pa je OK. Saj ne rečem, da ne pride kaka kriza, a če veš kako zmagat je že dobro.

[scorpion]

Smo pač različni..enim je dovolj, da jemljejo tablete in se bolje počutjo, enim je dovolj, da spremeijo mal miselne vzorce, tretji pa želijo stvar zagarbiti pri koreninah...četrti pa en naredijo čisto nič...


Midva z Moonico spadava med te tretje se mi zdi....

Vsak pa ima pravico slediti tistemu za kar ternutno čuti, da funcionira...

Samo Megi, ne vem zakaj si potem izpostavila problem, da nimaš psihiatru kaj za povedat.?..zakaj bi sploh hodila k njemu, če te zanimajo le zdravila? Naj ti najde optimalno kombinacijo Ad jev in živiš srečno in zaodovljno do konca življenja....

[moonica]

če spelješ po tej poti kot Alexx, hvala bogu ... midva s scorpionom sma samo hotela povedat, da se splača pogledat tudi v drugo smer, malo premislit ... sicer pa, če to rabiš se ti bo tako s časom pokazalo ... jaz zase vem, da sem pred leti govorila isto kot ti sedaj (s tem ne mislim rečt, da boš šla 'po moji poti') ... in tudi pohvale ala "ti si čisto pri sebi" ... včasih se mi je čudila takratna psihiatrinja, da kaj sploh delam tam, da itak veliko vem ... pa to lahko nič ne pomeni ... mogoče edino to, da ona ni znala 'potrkat' tja kamor bi bilo treba ...
med sabo smo si različni, tudi če imamo isto diagnozo in podobno preteklost ... tu pišemo samo svoje izkušnje, nasvete ... vsak sam pa potem pri sebi premisli in naredi kot se mu v tistem trenutku zdi prav ... čas pa tako ali tako prinese svoje ...




sma odgovarjala istočasno, scorpion 
povedati sma spet želela isto, se mi zdi

[scorpion]

Ja, tudi jaz se imel svoj razvoj..sledil sem tistemu za kar sem čutil, da mi leži...globoko v sebi tako čutiš kaj je tisto kar ti bo pomagalo, le priznaš si ne...vedno

Sem včasih tudi bluzil in se znašel v nevem kakšnih teorijah in na delavnicah...vendar moje vedenje 15 let nazaj in sedaj pa to je totalna jasnost...kako to, da mi tega ni povedal že nekdo prej..zakaj tiloko iskanja in trplujenja vsa ta leta?

vendar se se naučil, da morajo ljudje sami priti do nekih spoznanj morajo IZKUSITI zadeve...in da moja spoznanja ne morejo biti nujno v trenutnem skladu s kom drugim...ljudem je treba pustiti, da dozorijo vsak po svoje.. Sem pa vesel, da naletim na ljudi , ki imajo podobne izkušnje in spoznaja kot jaz, ker to pomeni, da nisem čisto zabluzil, da nisem čisto sam...vesel sem tudi tebe Moonica