Depresija

[Janja]

Nisem naredil to, ker resnično nimam poguma.

Prav si naredil, da se nisi odločil tako kot si trenutno čutil. Res mi je žal, da si v taki situaciji in tudi razumem te, da si vsemu hotel narediti konec, vendar imej vsaj malo upanja, da bo bolje.

Evatosja, prav nič pametnega ti ne morem svetovati, lahko ti napišem samo to, da ti želim, da se čimprej potegneš ven iz te res nezavidljive situacije. Upam, da ti lahko vsaj kdo priskoči na pomoč, vsaj začasno, da odplačaš dolgove.

[evatosja]

Hvala! Upam, da se bom rešil godlje v katero sem zapadel. Vem, da bo težko, vendar resnično upam, da se bo rešil agonije v kateri sem.

[Arwen]

evatosja, obrni se na center za socialno delo, na zavod za zaposlovanje, na karitas, na rdeči križ, na ozaro...

 

[evatosja]

Jutri grem, ne morem tako več živeti. To ni življenje. Obupan sem, meša se mi. Zakaj je življenje lahko tako hudo?..

[Janja]

Evatosja!

Če je stiska prehuda, pojdi do nujne psihiatrične pomoči. Vsekakor ne delaj nekaj na hitro, ker ti bo lahko kdaj kasneje žal. Veš, lahko si tudi invaliden, če se ti slučajno "ponesreči"... Sploh pa to ni rešitev. Vem, da je hudo, vendar ne obupaj. Res, pokliči koga, ki ti lahko pomaga. Napisala bi ti samo še to, da je tudi moja mami poizkušala, vendar sem jo jaz našla in sedaj ji je žal, da je sploh poizkušala. Zaenkrat ti ne morem napisati nič drugega kot samo to, da si čim prej poišči pomoč, ker očitno sam ne zmoreš več.

[evatosja]

Hvala za vzpodbudo, vendar nimam moči.

[Arwen]

evatosja 

kot pravi Janja - najprej nujna pomoč

Če je stiska prehuda, pojdi do nujne psihiatrične pomoči. Vsekakor ne delaj nekaj na hitro, ker ti bo lahko kdaj kasneje žal. Veš, lahko si tudi invaliden, če se ti slučajno "ponesreči"... Sploh pa to ni rešitev. Vem, da je hudo, vendar ne obupaj. Res, pokliči koga, ki ti lahko pomaga. Napisala bi ti samo še to, da je tudi moja mami poizkušala, vendar sem jo jaz našla in sedaj ji je žal, da je sploh poizkušala. Zaenkrat ti ne morem napisati nič drugega kot samo to, da si čim prej poišči pomoč, ker očitno sam ne zmoreš več.

potem se pa na institucije, ki sem jih prej navedla, obrni.

Ja, verjamem, da se ti zdi, da v tebi ni več moči... verjamem, da vidiš le temo... verjamem, da te vse tako zelo boli, da si želiš le, da preneha...verjamem, da vidiš sebe tako zelo v negativni luči, da se ti zdi čisto logična posledica, da greš... in verjamem, da si sveto prepričan, da je smrt najboljša možna opcija... verjamem, da se počutiš tako zelo majhnega, da ..

Vem, kakšni občutki so to. Grozni. A vem še nekaj - da so to le občutki, ki nimajo s pravo, realno sliko čisto nič skupnega... In ko se človek odloči za pomoč, ko človek poišče nekoga, ki mu zna pomagat (ponavadi je to zdravnik), ta občutek sicer še nekaj časa traja, a s pravim pristopom, s pravim načinom zdravljenja, s pomočjo zdravil, psihoterapije... se počasi začne lučka kazat. Sprva bolj medlo, potem pa čedalje bol močno sije