STRAH PRED PRIHODNOSTJO

[upica]

Pozdravljenji.
Mene pa zanima kako premagujete svoj strah pred svojo prihodnostjo ( če ga imate)? Kako si pomagate pri tem? Kako se ne obremenjujete? Jst sem nagnjenja k tuhtanju negativnih scenarijev in takih bedarij in potem je vse skupaj še slabše.
Kako živeti tukaj in sedaj in čim bolj se truditi za trenutne reševanje problemov in tegob?

Kako vam uspeva ali manj uspeva?

Veliko sreče in moči, nam vsem pri tem. Držte se najbolj kot se morte!!!

[morskival]

Ja, pride do obdobja, ko malo preveč razmišljaš Ni ravno dobro,pa vendar.
Moje izkušnje so take, da se čim bolj zaposlim, predvsem fizično, se sprehajam, plavam, likam....
V teh trenutkih ni časa za razmišljat na neki, kaj bo, če se bo....
Imam psa in se z njim veliko ukvarjam
Moje možgane zaposli maksimalno, sploh pa takrat ko ga sprehajam, ko ga češe, kopam....
Pojdi  s kom na čaj, na kavo pa klepetaj......

[upica]

Hvala za odgovor morski val. To je meni najtežje ne mislit na prihodnost in se aktivirat, sj vem da je to pot in ena od rešitev bit aktiven, nekaj postorit naredit dobrega, Samo ne gre tako kot si želim. Včasih hvala Bogu mi tudi na cajte to rata. Ne pa vsak dan in vedno. Verjetno se še premalo trudim in vztrajam in prehitro obupam.Mam tudi hude glavobole, sem napisala v drugi rubriki, pol me je pa že naprej strah in se obremenjujem, kaj če me bo spet bolelo tko kot me je pred leti, kako bom delala, kako bom dobila službo, kako bom zmogla pritisk v službi?

[Arwen]

in česa konkretno te je strah? 

[upica]

Strah me je kaj če ne bom ozdravela, kaj če ne bom zmogla opravljati službe, kaj če pristanem spet v bolnici, kako bom živela...

[gani]

JAZ IMAM PODOBNE TEŽAVE KOT TI...
RAVNO V TEM OBDOBJU MI USPEVA TA STRAH OBVLADOVAT. IN NA KAKŠEN NAČIN SEM PRIŠLA DO TEGA ?? SLUČAJNO SO MI PRIŠLE POD ROKO DOLOČENE KNJIGE. KO BEREM SEM OSREDOTOČENA NA TUKAJ IN ZDAJ. DA TI NAPIŠEM PAR: MOČ PRIJAZNOSTI (PIERO FERRUCCI), KAKO SMO LAHKO SREČNI IN ZADOVOLJNI - TU SE OBRAVNAVA KOGNITIVNO VEDENJSKA TERAPIJA, KI SE V SVETU SEDAJ UPORABLJA ZA ZDRAVLJENJE DEPRESIJ, ANKSIOZNOSTI....IN TEMELJI NA DEJSTVU, DA JE VSE KAR SE NAM DOGAJA ODVISNO OD NAŠIH MISLI, MISLI PA VPLIVAJO NA NAŠA ČUSTVA. ZATO TUDI KO ME ZANESE SI REČEM STOP!!!! TO JE SAMO IN IZKLJUČNO VAJA KI JO MORAŠ TRENIRATI VSAK DAN. VZEMI SI KNJIGO V ROKE IN ZAČNI Z VAJO ČIMPREJ. BOŠ VIDELA, DA JE USPEŠNA...LP

[Arwen]

Strah me je kaj če ne bom ozdravela, kaj če ne bom zmogla opravljati službe, kaj če pristanem spet v bolnici, kako bom živela...

kaj pa, če živiš korak po koraku, če vzameš življenje spotoma, kot se dogodki odvijajo? Da živiš danes, ta trenutek (ker drugega trenutka pravzaprav ni?)

[ton]

Saj nekaj skepse ni odveč, je celo zdrava, problem nastane, če nas strahovi (v tem primeru pred prihodnostjo) povsem blokirajo. Ne vem, Gani, sam se dam voditi dobrim izkušnjam. ČE sem 20 x varno prišel v trgovino in nazaj, imam zelo veliko možnosti, da bo v 21. poskusu enako neproblematično. Na ta način je tudi prihodnost bolj obvladljiva.

[voila]

Mene je pa najbolj strah, da izgubim službo, in da ne dobim druge. Ker potem pa pademo na socialni podn. V naših krajih je brezposelnost sramota in lenoba. In ta strah me ovira, ker potem res v službi
naredim brezvezne napake, ki pa šefico seveda zelo bodejo v nos.
Strah me je, da ne bom imela za svoje in hčerino preživetje.
Oliva

[upica]

Hvala lepa vsem za odgovore.
Je pa težko, kot sem pisala že v drugih temah, da me mučijo tenzijski glavoboli vsak dan, ponoči mam hude more, sem že čisto obupana.Strah me j, da se bo ponovilo kot pred leti, ko me je 5  let tudi tako bolela glava. Čist sem zagrenjena že od teh bolečin.

[Arwen]

saj veš, da so glavoboli tudi s psiho povezani?

[morskival]

Sama sem imela tenzijske glavobole. Ko pa sem se začela zdravit za depresijo so izginili
Vem, da je zelo težko svoje misli preusmerit, da smo brez volje, pa vseeno, se da
Predlagam ti, da greš v naravo, v gozd, na travnik, nabiraš rožice, tečeš...
Boš videla, da se da!  Samo probat je treba, ne se smilit samemu sebi (tole malo kruto rečeno, mogoče bo pomagalo).
Začni, pojdi na sonček polj pa nam poročaj, velja?

[moljka]

Oliva, zavedati se moraš, da je to, da v vaših krajih brezposelnost jemljejo kot sramoto, en velik predsodek. Nekdo lahko službo izgubi tudi, če pridno dela, ampak se je mogoče podjetje znašlo v težavah, mogoče je šef prepričanja, da se je treba znebiti starejših delavcev, ker so mlajši bolj "gnetljivi" - možnosti je skratka še pa još..
Mislim, da moraš predvsem sebi dopovedati, da ni to nič sramotnega ali grešnega ter se čim manj ukvarjati z omejenci, ki na stvar gledajo tako

Mogoče se sliši to malce kruto, ampak sem prepričana, da tudi če izgubiš službo, se boš nekako znašla - ker se boš pač mogla. Prijavila se boš na zavod, prosila koga za pomoč, nasvet, pogledala boš, kje se da kaj prišparati,... - pa bo. Mogoče ti bo lažje, če nekako pretuhtaš tudi ta scenarij: vse bo ok, tudi če izgubim službo. In mogoče (zelo močno upam) bo tudi tvoj strah, ki te zdaj hromi, izginil 

Srečno!

[voila]

Moljka, hvala ti. Veš, jaz imam doma tasta in taščo v penziji, ki vse ponaredita, in jaz doma resnično
nimam kaj pametnega počet, od stalnega brisanja prahu pa tudi ni koristi. Tudi mož ima slabo plačo,
tako da bi tenko piskal, še z obema si ne moremo nič privoščit (OK, v pomanjkanju pa tudi nismo).
Meni moja plača pomeni določeno svobodo. Je pa tako, da je mene dolgoročno strah za preživetje, ker
mene kar fajn meče: kake 2,3 dni sem dobro, pol mam pa tak dan, da ni res nič iz mene. Pa še
celiakijo imam, čeprav zelo pazim, kaj pojem, se mi zdi, da mimogrede mogoče kaj napačnega pride v
usta in pol imam vse telo utrujeno. Danes npr. sem super. Tudi včeraj sem bila dobro, popoldan pa sem
se morala za 1 uro uležt. Včasih pa v službi ne morem nič, vse me boli, glava ne dela oz. bezlja po svoje,
in to so take muke, da moraš delat, ker zato si v službi in dobiš plačo, pa ne moreš.
Oliva

[Arwen]

in jaz doma resnično nimam kaj pametnega počet

potem pa ven, na zrak, na sprehod, na kolo, gozdne sadeže nabirat, se ukvarjat s kakim ročnim delo, hobi si omislit..... 

[Roza]

Upica, tudi jaz sem se srečevala s podobnimi težavami.

Ena težava je bila ta ( in je na nek način še), da kaj bo, če nikoli ne dokončam tega faksa, ker se pač težko spravim k učenju.
Pojavljale so se tudi druge težave in težke misli.

Jaz sem za preganjanje teh misli izbrala šport. Najprej malo fitnesa, pa malo plavanja, zdaj ko sem že bolj pri kondiciji grem celo na tek. Se da, samo počasi. Najdi si kak hobi, da ne boš imela časa misliti črnih misli.
Ne pričakuj pa čudežev v enem dnevu.

[Roza]

Nekdo je še omenil psička...to je idealno zdravilo, ker potem ko ga imaš se moraš ukvarjat z njim in se tako zaposliš .

[zalostna]

živjo
strah pred prihodnostjo, je strah ki ga premagujemo vsi, v določenem trenutku svojega življenja. Žal se ta strah nekaterih bolj dotakne kot drugih. V teh trenutkih se je najbolje osredotočiti na sedanjost in jo tudi živeti. Sicer sem tudi sama doživela to in sem premagala ta strah tako, da sem se prepustila toku in se "ne preveč" obremenjevala z tem kaj bo jutri. preveč razmišljanja lahko preivede do potlačene depresije ki izhaja iz črnih scenarijev, ki si jih znova in znova predvajamo v mislih.
to je moje mnenje

[mojci]

Tudi meni se žal dogaja podobno zato ti ne znam dati recepta, navodil kako se ne bati prihodnosti dobimo na vseh koncih bolj težko je to doseči pri sebi, to se pravi, ne se s tem obremenjevati, ne razmišljati o tem, biti pozitiven,..... meni še ni uspelo. Meni pomaga, da nisem sama da se mi akr naprej kaj dogaja potem nima časa kaj dosti tuhtati, to je seveda težje zvečer in ponoči, ker se večkrat zbudim in mi razne misli hodijo po glavi.

Drži se.

[upica]

Ful me je strah prihodnosti, spet se pacam v hudi stiski zaradi tega hudega tenzijskega glavobola, dvomim vase, v svoje sposobnosti, da ne bom zmogla.Nujno moram pretrgati s temi negativnimi mislimi in negativnimi scenarijimi, drgače se mi bo zmešalo od strahu in dvomov vase. Zdravila zaenkrat še niso bistveno prijela.