obup nad nemočjo

[Janja]

Ranjena! 

En dan dvomi, da je sploh oče svojih otrok, drugič jih kuje v oblake,... en dan se hoče odseliti, drug dan z mano išče rešitev za nov dom,...Vse je zmešano, ikdar ne vem kaj se bo zgodilo do konca dne,... res je težko ves čas biti pod stresom!

Oprosti Ranjena, ampak meni to zveni precej bolezensko. Ali je on vedno tak, ali ima samo taka obdobja? Ali sploh jemlje predpisana zdravila? Ali njegov psihiater ve za njegovo obnašanje, ali mu partner vse to zamolči? Jaz bi se na tvojem mestu šla posvetovati z njegovim psihiatrom. Če bi ugotovila, da je vse to bolezensko, bi mu pri zdravljenju poskušala kakorkoli pomagati. Če pa je to njegov karakter, pa ga ti žal ne moreš spremeniti, vendar se mora on sam odločiti za spremembo. V tem primeru pa je odločitev na tebi, kako želiš živeti v prihodnje. Takšnega pritiska ne boš zmogla v nedogled.

Želim ti veliko poguma in drži se! 


Janja

[ranjena]

Žal velikokrat. "Upira" se mu imeti težave z živci, noče si priznati da ima on težave, zato verjetno premalo sodeluje s psihiatrom. Vmes je prekinil z zdravili in spet smo na začetku zdravljenja, vsaj tako kaže. Spet ima svoje pregnjavice,... sedaj je dober mesec pod zdravili, malo bolje je, ne sekira me 24 ur na dan, samo še dele dneva. Žal pa vsaka "neprevidna" beseda pomeni zanj priliko da žali mene in ljudi, ki ga "želijo uničiti", čeprav mu prav nihče noče nič. Ne vem kako ga bom prepričala, da mi lahko verjame in zaupa, da želim biti z njim, ne pa ga uničiti in imeti druge. Zdravnik obnašanje pozna, čudeža ne zmore narediti, upam, da ga bo vsaj vodil po boljši poti.

[Daisy]

Ranjena, !

Napisala si, da zdaj mož spet jemlje zdravila. Kakšna zdravila pa jemlje? Se mu razpoloženje hitro menjava? Kako je bilo pa po hospitalizaciji, ko si rekla, da je bilo OK? Je bil tudi takrat nagnjen k sumničenju in agresivnosti? Kako pa funkcionira izven domačega kroga? Tudi meni se zdi, da bi bilo dobro, če bi stopila v kontakt s psihiatrom, da bi ti lahko svetoval, kako mu laho pomagate.

Drži se! 

[piccolina]

kriza k ne stekam... 

Ne vem česa...? Jaz sama ne razumem vzrokov za njegov odnos do mene in okolja. V vsakem stavku skuša najti negativno plat, obrača besede,... Glede na odnos vseh, ki jih poznam in se družim zasebno ali poslovno, vem da nisem slab človek, nihče ne razmišlja slabo o mojem stilu življenju, le on, katerega ljubezen, podporo in spoštovanje si želim. Trudim se ga podpirat v vsaki dobri odločitvi, ki jo predlaga, vendar jih je bolj malo. Zato si večkrat nasprotujeva v mnenju. Ne morem pa dovoliti, da bi skušal uveljaviti svoje "negativne" ideje in tiste, ki se porajajo v njegovem slabem zdravstvenem razpoloženju. Nočem ga nadvladati, daleč od tega. Čeprav morda tako zveni. Če se mu bolj "ostro" ali odločno postavim po robu, pa sledi spet nekajdnevni prepir in negativnost v odnosu. Vrtim se v začaranem krogu brez izhoda. En dan dvomi, da je sploh oče svojih otrok, drugič jih kuje v oblake,... en dan se hoče odseliti, drug dan z mano išče rešitev za nov dom,...Vse je zmešano, ikdar ne vem kaj se bo zgodilo do konca dne,... res je težko ves čas biti pod stresom!

oprostti, ni blo misljen na tvojo situacijo, ampak pac, da je obup nad nemocjo stver, zarad kere se veckrat sekiram, in sem obupana, ko je neki narobe npr. z mano, pa da nwm kaj.

lp, p.