Odnos do mame!

[scorpion]

Filip, poplnoma se strinjam s tvojim stališčem glede otrok in te podpiram..otroci res ne morejo razumeti zakaj so njihovi starši hladni ali brez čustev....smešno se mi zdi to goreče zagovajranje staršev...končno nekdo, ki zagovarja otroke...OTROCI SO NEDOLŽNI..


Pa dajmo spet kaj o mamah...

[She_]

Pa dajmo spet kaj o mamah...

Z veseljem 
Moja mama je presegla že vse meje..
Samo denar denar denar in pa "jaz sem boljša od tebe"..

Od tega, da sem jaz hodila v jakni sredi zime, ker nisem imela denarja, ona se je pa hvalila, da ima 14 (!) zimskih bund..  ločena hrana v hladilniku (moja in njena).. priboljške (sladkarije, pivo) si ona skrije v sobo.. .. stuširam se lahko enkrat na dan s toplo ali večkrat z mrzlo (ker imava baje veliko porabo vode).. flirtanje in preoblačenje (!) pred mojimi kolegi/cami.. kar naenkrat je začela zahajat v bar zraven moje službe in se prisedat h kakšni moji stranki-moškemu..
ko kupim novo majico, si potem ona naslednji dan kupi enako, samo v drugi barvi..
v družbi moje sestre se sama predstavi kot sestra ali kolegica..
vsake toliko me vrže ven iz stanovanja.. enkrat zato, ker je hotela, da grem do očeta, ga prosim za denar (kao zase) in ga dam potem njej (?!), potem, ker je hotela polovico moje socialne pomoči, enkrat pa zato, ker sem baje itak prenaporen in nehvaležen otrok..
aja, za info, njena plača je ok. 1800€, pa je baje socialno ogrožena, pa še otroka - parazita ima doma..
mislim, vedno starejša je, vedno bolj naporna je..
 

[scorpion]

O MAMA ZLATA MAMA.....


Madambovary..opravka imaš z zelo nezrelim, nevrotičnim osebkom ,ki je po naključju tvoja mama.....

Zanimam me kolk jo imaš kej rada in kolk jo spoštuješ? Iskreno......

Pa mso rekli, da bomo v tej temi govorili o dobrih mamah..

[moonica]

sej veš kako je ... kot z vsemi stvarmi ... o dobrih se na hitro kakšno reče, o slabih se pa debatira

[She_]

Pa mso rekli, da bomo v tej temi govorili o dobrih mamah..

ops, tole sem očitno spregledala.. jaz sem razumela, da si lahko mal damo duška 

Zanimam me kolk jo imaš kej rada in kolk jo spoštuješ? Iskreno......

Iskreno, vedno bolj jo spoštujem, vedno manj jo imam rada.

Priznam, da sem jo začela veliko bolj spoštovat, odkar sem prvič letela ven.
ZAto ker je res, kar pravijo - dokelr jamraš, pomeni, da ti še ni dovolj hudo.. oz. šele ko ti je res hudo, boš nehal jamrat.
Ko sta me starša kdaj fizično ali psihično maltretirala, sem lahko jokala v nedogled, razmišljala, zakaj sta taka in jima, konec koncev lahko tudi kdaj siknila nazaj..

Ko pa izgubiš streho nad glavo,
ko sem se zavedala, da bom mogla naslednje dni v službo,
pa se nimam kje stuširat, obleč.. Takrat pa nimaš več časa razmišljat.
Takrat nisi več žrtev, ampak samo narediš, kar moraš, zato, da preživiš.

In takrat sem šla nazaj.
Dvignila z bankomata kolikor lahko,
šla k mami in rekla - povej, koliko denarja hočeš, da lahko pridem nazaj.

In resno, sem hvaležna, za vse, kar imam.
Za to, da imam posteljo, hladilnik, da lahko uporabljam kopalnico..
In iz te hvaležnosti (že skoraj ponižnosti) se je rodilo spoštovanje.

Je pa res, da je obenem pa ugasnilo zadnje upanje, da bo kadarkoli bolje.
In iz tega razočaranja, se je pa moja ljubezen do nje pošteno zmanjšala.

(upam, da sem razumljivo napisala, včasih mal preveč zašuštram  )
 

[Arwen]

...V smislu, da ji lahko dam, kar ona hoče (denar, pospravljam...) ...

pa ta denar ne bi raje namenila za lastno stanovanje?

[scorpion]

sorry, Madambovary..ne razumem. .vedno bolj jo imaš rada..srcaa ji ne boš dala nikoli več....? kokl jaz razumem ji tudi ljubezni ne boš dla nikli več...srce je center ljubezn, a ne?

[Flip]

pa ta denar ne bi raje namenila za lastno stanovanje?

popolnoma enako razmišljam.

zdi se mi, da si se vdala v usodo, da moraš biti hvaležna z vse, kar ti da, hvaležna i celo za vse, kar ji ti daš. To me spominja na neko vrsto odvisnosti, podložništvo..... tega si nihče ne zsluži! suženjstva ni več! punca, naredi nekaj zase

[scorpion]

Za spravljanje ljudi v odnos suženjstva je danse zagoržena kazen 10 let....Madambovary....ti se pa sama spravljaš v tak odnos.....

Toži mamo in se zastonj vseli v njeno stanovanje! dobila bo namreč 10 let...

hec

[Aslan]

Madame Bovary mislim, da je iz napisanega očitno, da ima tvoja mami težave sama s seboj,
s svojo samopodobo in zato potem manipulira s teboj.....se obnaša kot se....
je uporniška, namesto da bi bila zaščitniška...tukaj po mojem ni vprašanje kdo ima koga rad ali ne,
bolj to ZAKAJ je med vami tok nezdrava komunikacija....ker verjetno vsaka od vas po svoje v sebi trpi.

Vsekakor pa ti predlagam da stremiš k samostojnosti in neodvisnosti.
Lastna služba, lasten denar in najemnina garsonjere....
V dobro tebi...in tvojemu počutju...

[scorpion]

Neljubeči odnosi in nezdrava komunikacija gresta z roko v roki...skupaj

[scorpion]

MAMO rabimo vsi..prav vsi! Ko smo majhni...potem vedno manj...potem ne iščemo več zavetja pri mami...smo lahko prijatelji, če smo imeli dober odnos..

MAMA je kot zemlja, ki nam daje podlago za rast..v njenem naročju se napijemo ljubezni. Piti mleko iz materinih prsi je za otroka, ne le biološka hrana, temveč tudi čustvena. Otrok,. ki pije materino mleko, pije tudi materino ljubezen. Mati nam da veselje do življenja, ljubezen do življenja, nam daje občutek lastne vrednosti, samozavesti..malo ljudi ve, da dobimo temelje osebnosti ,notranje trdnosti, samozaupanja in zaupanja v ljudi, že v zgodnjem odnosu z materjo....

psiholog Harlow, ki je delal preizkuse z opicami, je ugotovil , da so tisti mladiči, ki so jih pustili brez mater razvili močno anksioznost in strah pred svetom. stiskali so se v kot kletke in se niso družili z drugimi. Niso bili socialni. Bili so nevrotični...bi lahko rekli...  Zanimivo je, da os jo bolje odnesli tisti mladiči, ki so imeli umetne nadomstke za matere (ogrodje iz žice prevelečeno z kožuhom) h katerim so se stiskali..

Razvojna psihologa, Bowlby in Spitz, sta odkrila pojem hospitalizma in anakliktilčne depresije. Ugotovila sta, da otroci, ki so bili vzgajani v internatih, so zapadli v stanje depresivnosti. Nehali so jokati, ritmično so se pozibavali, niso se igrali, niso več odgovarjali na dražljaje , niso vzpostvaljali očnega stika. njihov imunsku sistem je odpovedal, tako da so umirali za nedolžnimi boleznimi, kot npr. nahod. Kasneje v življenju so imeli tisti otroci, ki so preživeli, hude čsutvene tećave in tećžav pri navezovanu na ljudi..

kaj jim je manjkalo? Manjkala jim je ena oseba na ketero bi se lahko intenzivno, čustveno navezali. ENA SAMA OSEBA..kljub vsej dobri oskrbi, dobrim igračam...le mama je manjkala...

Zanimivo, je da vse do petdesteih let prejšnjega stoletja niso niti zdravniki vedeli kako škodljivo je majhne otroke trgati in ločevtai od mater. Niso vedeli, da otroci potrebujejo materino ljubezen...in da je ločitev katastrofalna travma..

Danes je zato večinima dovoljeno v bolnišnicah, da matere ostanejo z otroki....

Matreina ljubezen je pogoj za duševno in telseno zdravje kasneje v življenju...

[katarina-keti]

 mama......
 veliko se piše o mamah, ki ne skrbijo za svoje otroke. Kaj pa , ko je skrb pretirana?
  Ko si od doma že 10 let, pa še vedno skrbi zate?


  l.p. katarina

[moonica]

keti, tud o tem je že tekla beseda ... in eni to PREdobro poznamo

[katarina-keti]

keti, tud o tem je že tekla beseda ... in eni to PREdobro poznamo

 tudi pretirana skrb ni prijetna , tisti , ki to poznamo ... bojim se , da bom ista do svoje hčere..

[jola]

Ja Arwen, ampak jaz mislim, da ni dobro ne eno ne drugo.........moja mati me je zavračala, me tajila in se ni celih trideset let zmenila zame................jaz pa sem vso energijo in ljubezen namenila svojim otrokom, čisto preveč, vedno v skrbi, da moji otroci nebi trpeli in bili prikrajšani, sem živela samo zanje....pa mislim, da tudi to ni preveč dobro........

[pupika]

na žalost- ali pa na srečo? smo tudi mame samo ljudje. in v veri da delamo otrokom dobro, jim včasih naredimo tudi škodo.
najti pravo mero in metode pri vzgoji otrok je prava umetnost. svojo hči ljubim iz vsega srca, pa vseeno pri vzgoji delam tudi napake.

[She_]

sorry, Madambovary..ne razumem. .vedno bolj jo imaš rada..srcaa ji ne boš dala nikoli več....? kokl jaz razumem ji tudi ljubezni ne boš dla nikli več...srce je center ljubezn, a ne?

vedno bolj jo spoštujem. ampak jo imam manj rada.
jaz sem se naučila spoštovati življenje nasploh - od tukaj tudi spoštovanje do človeka.
ljubezen pa potem pride glede na odnos, čustva...

to kar je napisal scorpion.. ( mama je samo ena, in podobno )
mislim,da je vsaka oseba samo ena. mama je zame oseba, ki me pač spremlja določeno pot življenja. na starša ne gledam več v presežkih (ne v plus ne v minus). starejša kot sem, vedno manj pomembna sta. in prav je tako.

zdi se mi, da si se vdala v usodo, da moraš biti hvaležna z vse, kar ti da, hvaležna i celo za vse, kar ji ti daš. To me spominja na neko vrsto odvisnosti, podložništvo..... nehvala tega si nihče ne zsluži! suženjstva ni več! punca, naredi nekaj zase rozicodam

mogoče. nisem hvaležna za čisto vse (npr. tudi za bolečino..) . hotela sem povedat, da se lahko v vsaki situaciji človek osredotoči na dobre ali slabe stvari. jaz sem raje hvaležna za stvari, ki jih imam kot da jamram, česa vsega nimam.

meni se z ljudmi že nasploh ne da več pregovarjat. raje se umaknem, se zaščitim prej njimi, in si sama v srcu ponavljam, da si moram sama dati vrednost, da je važno, kako sama sebe vidim itd. grem raje na kavo. ali pa se grem učit. ali pa se zjokam, ko sem sama ali s kom, ki mu zaupam. raje to kot da izgubljam energijo.. ni vredno..

a ta denar ne bi raje namenila za lastno stanovanje?

plačujem toliko, da me pride ceneje, če živim doma, obenem pa ne morem nič našparat, da bi se odselila. s študentskim delom zaslužim max. 450€/mesec, kar je za najemnino, hrano in stroške premalo.

študiram, delam študentsko delo, delam na sebi,
tako da verjamem, da bo kmalu priložnost, da grem na svoje.
 
 

[voila]

Ločitev od matere?   Jaz sem bila pri 8 mesecih za dva meseca hospitalizirana
v Ljubljani (presnovna bolezen). Starši so me videl 1x na teden ali na 14 dni (ker
včasih je bila Ljubljana daleč, doma pa kmetija). Očeta ni več že 10 let, mamo
pa nadvse spoštujem, cenim in se vedno vračam k njej - na sproščanje. Torej
imam dober odnos, tudi ona ne prizadene nobenega človeka, čeprav je v nekaterih
pogledih pač malo za luno. Mojega zgodnjega otroštva ne more nihče popravit,
se pa sedaj čedalje bolj sprašujem, kakšne posledice je pa to morebiti le imelo -
seveda v podzavesti. Kdo bi vedel, kaj se 8 mesečniku mota po glavi? Ali se
počuti zapuščen, ali preprosto sprejme novo okolje in nove ljudi (sestre v bolnici
so me imele baje full rade, ker sem bila tak živček, čisto shirana, pa tak upornik).
A je mogoče kdo bral kake teorije o takih ločitvah?
Lep pozdrav vsem, Oliva.

[scorpion]

Madambovary, ne vem.Men se zdi, da gre spoštovanje in ljubezen z roko v roki..Če nekoga ne spoštuješ jaz zelo dvomim, da ga resnično ljubiš. Lahko rečeš, da ga pomiluješ, da se ti smili...le moje razmišljanje..

Če otrokom daješ preveč....potem postanejo lahko prezahtevni....zdrav egoizem je zelo koristen..

Odnos MORA biti usmerjen na otroka in njegove potrebe..še posebno ki je majhen..mora biti center vesolja, mora izživeti egocentrizem in primerno narcizem..vendar mora postopno dojemati, da imajo tudi strši svoje potrebe...in starši imjao vso pravico poskrbeti tudi zase...


BITI ZDRAV EGOIST JE ZDRAVO...