najprej bi rekel tole: tudi mama je le in samo človek, s svojimi napakai, vedenjem, miselnostjo
sam imam dve mami, eno, ki mi je dala življenje, a je umrla par mesecev po rojstvu, tako da je en poznam, obstaja le neko čustvo in hvaležnost do nje
druga mama, ki je vstopila v moje življenje, ko sem bil star eno leto, je bila dobra mama, sva imela zelo dober odnos, sicer je delala tudi napake, ker me je hotela razvajati, kar je na srečo preprečil oče (čeprav sem bil takrat na njeni strani)
problemi so se začeli v odraščanju, ker mama ni imela dobrega, partnerskega odnosa z očetom in jo vso svojo ljubezen usmerila name, kar je pri njej povzročilo to, da je postala posesivno ljubosumna do mojih deklet
seveda, takrat v tistih letih tega ne dojameš, pripravljalo pa se je, ko sem pripeljal nevesto ter počilo malo po poroki
mama kratko malo ni dojela, da je njeno mesto zavzela žena, ki je in mora biti možu na prvem mestu
zaradi vsega tega nimam z mamo stikov (3x v šestih letih), ker pač ne mislim hoditi k staršem sam, odkar sva poročena, sva z ženo eno in isto
glede odnosa z mamo pa je bilo tako, da sem jo na začetku dogodkov, ki so pri ženi sprožili hudo depresijo, zelo sovražil, celo toliko, da nisem zmogel moči, da bi jo šel obiskat v bolnico
z leti, ko sem lahko z distance premislil zadeve, je ne sovražim več, lahko tudi rečem, da jo imam rad, vendar seveda pa ne dovolim vmešavanja v moj zakon ter zahtevam spoštovanje moje žene
ko sem diplomiral sem bil pri starših in jih povabil na podelitev diplome, sva se z mamo tudi pogovorila, zdi se mi, da je malo le ugotovila, da je naredila napako, čeprav si sama tega še noče priznati
dogovorila sva se, da se bova enkrat dobila in razčistila stvari
moram sicer iskreno reči, da od tega ne pričakujem preveč, čeprav se lahko motim
če bo sprejela dejstvo, da sem poročen in da imam prečudovito ženo, ki me ima rada, da jo bo sprejela kot nevesto in jo spoštovala, potem lahko spet obnovimo stike
drugače, bo po starem
sicer mi ni vseeno, ker se z očetom dobro zastopimo, oz. ima zelo rad ženo (sploh odkar me je nagnala v šolo), tako da mi manjkajo obiski ter sprehodi z očetom, ampak, ker sva pač dva, greva samo tja, kjer sva oba zaželena
hočem reči tole, ne gojim nobenih zamer ali slabih občutkov do mame, pač sprejemam dejstva tako kot so, vsi smo ljudje in smo pač taki, kot smo
žal mi je mame, ki zaradi lastne neumnosti, sama sebe trpinči, ampak, mora najprej sama pri sebe določiti prioritete
tako kot sem jaz, moja prva prioriteta je moja pepica in pika
lp
pepi
