Suzika,če ti bo ta članek za prebrat in ti bo kaj v pomoč:
Sindrom nemirnih nog je nevrološka bolezen, ki je posledica pomanjkanja dopamina – prenašalca v centralnem živčevju. Bolniki imajo občutek zelo neprijetnega nemira v spodnjem delu nog, običajno v obeh nogah od kolen navzdol. Zanjo je značilno, da se občutek nemira v nogah pojavlja le zvečer pred spanjem, nikoli zjutraj, in da se omenjeni nemir, ki ga nekateri opisujejo kot mravljinčenje nog, nekoliko izboljša, če bolnik vstane, premika noge, hodi.
Osebe s sindromom nemirnih nog zato ne morejo dalj časa sedeti v kinu, gledališču ali na »sedečih« prireditvah, še zlasti, če si ne morejo privoščiti premikanja in gibanja z nogami. Nemir in miganje z nogami se običajno nadaljuje tudi v spanju. »Pogosto gre za premikanje palca navzgor, ki se mu lahko pridruži gib v stopalu in kolenskem sklepu, kar partner opisuje, kot bi bolnik »vozil kolo«.
Taki ljudje spijo zelo nemirno, pogosto se prebujajo, zaradi nočne motorične aktivnosti se zjutraj zbujajo utrujeni, čez dan pa jih pogosto tare prekomerna zaspanost,« je povedala specialistka nevrologije z Inštituta za klinično nevrofiziologijo, ambulanta za motnje spanja, v Kliničnem centru Ljubljana, asistentka dr. Leja Dolenc-Grošelj, dr. med., in ob tem poudarila, da nista vsako mravljinčenje v nogah in občutek nemira že sindrom nemirnih nog.
Vedno zvečer
Med pomembnejšimi znaki je prav dejstvo, da se naštete težave pojavljajo izključno zvečer. Sindrom nemirnih nog je lahko tudi posledica slabokrvnosti - pomanjkanja železa v telesu, ali metabolnih bolezni, na primer odpovedi ledvic, zato zdravnik vedno opravi osnovne laboratorijske preiskave, s pomočjo katerih izključi možnosti, da gre za druge bolezni.
»Diagnoza bolezni je klinična, na podlagi značilnih simptomov bolnika. Narejene so bile že številne genetske študije pri bolnikih z boleznijo nemirnih nog, tako danes poznamo že več kromosomov, preko katerih se bolezen deduje, zato smo vedno pozorni tudi na družinsko anamnezo. Pogostost sindroma nemirnih nog je v splošni populaciji okoli 5 odstotkov, bolezen se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, njena pogostost pa se močno veča s starostjo.
Lp
