Družabnost in gibanje sta zelo močna antidepresiva

[Lost]

Slabo razpoloženje, pomanjkanje navdušenja, elana in optimizma, nenadna dalj časa trajajoča pobitost, žalost in melanholija - počutje, značilno za temačno zimsko obdobje, ki spremlja precejšen del ljudi skozi turobne jesenske in zimske mesece, se nemalokrat pojavlja tudi poleti. Poznavalci razmer ga pripisujejo pomanjkanju sprostitve in razbremenitve - počitniški napetosti in stresu.

Povezava do članka tukaj ---->>>

[Devlin]

Tako sem mislil tudi jaz. No ja, dopolnilno sta kar koristna.

[taja1]

Sm prebrala cel članek...

Precej ozko gledano... in tud mal zavajajoče... biti sam ne pomeni vedno tud biti osamljen in zraven tega je lahko okoli tebe veliko ljudi, pa si še vedno osamljen sredi množice... lahko te družba in šport za nekaj časa zamotita, sam ne rešita ničesar...

[trina]

Redna telesna vadba ima v možganih identičen učinek kot antidepresivi, dolgoročno pa celo boljšega:

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10547175?dopt=Abstract
'To assess the effectiveness of an aerobic exercise program compared with standard medication (ie, antidepressants) for treatment of MDD in older patients, we conducted a 16-week randomized controlled trial. METHODS: One hundred fifty-six men and women with MDD (age, > or = 50 years) were assigned randomly to a program of aerobic exercise, antidepressants (sertraline hydrochloride), or combined exercise and medication. ... Secondary outcome measures included aerobic capacity, life satisfaction, self-esteem, anxiety, and dysfunctional cognitions. RESULTS: After 16 weeks of treatment, the groups did not differ statistically ... However, patients receiving medication alone exhibited the fastest initial response; among patients receiving combination therapy, those with less severe depressive symptoms initially showed a more rapid response than those with initially more severe depressive symptoms. CONCLUSIONS: An exercise training program may be considered an alternative to antidepressants for treatment of depression in older persons. Although antidepressants may facilitate a more rapid initial therapeutic response than exercise, after 16 weeks of treatment exercise was equally effective in reducing depression among patients with MDD.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11020092?dopt=Abstract
'The purpose of this study was to assess the status of 156 adult volunteers with major depressive disorder (MDD) 6 months after completion of a study in which they were randomly assigned to a 4-month course of aerobic exercise, sertraline therapy, or a combination of exercise and sertraline. ... Assessments were performed at baseline, after 4 months of treatment, and 6 months after treatment was concluded (ie, after 10 months). RESULTS: After 4 months patients in all three groups exhibited significant improvement; the proportion of remitted participants ... was comparable across the three treatment conditions. After 10 months, however, remitted subjects in the exercise group had significantly lower relapse rates than subjects in the medication group. Exercising on one's own during the follow-up period was associated with a reduced probability of depression diagnosis at the end of that period. CONCLUSIONS: Among individuals with MDD, exercise therapy is feasible and is associated with significant therapeutic benefit, especially if exercise is continued over time.'

Takih študij je še pa še.

Seveda pa je na vsak način neprimerljivo lažje zavleč se v najtemnejši kot, se smilit samemu sebi in brez lastne udeležbe čakat, da bo od zunaj vnešena kemija napravila čudež. Brez zamere.

Plus: depresija je bolezen. Zlomljeno srce in osamljenost pa ne.

[taja1]

Se strinjam z vsemi raziskavami in se strinjam, da je lažje se zvlečt v temen kot in se smislit sebi. Verjamem pa, da je tud lažje se umaknit in it v družbo ali pa športat kot usest se in se "zmenit sam s sabo", ugotovit, kaj in kako, se poslušat, se sprejet...

Se ne strinjam s tem, da je depresija samo bolezen, verjamem, da večina ljudi v svojem življenju izkusi depresivna čustva, občutja, ki pa niso bolezen, ampak so dokaj normalna, pri pač reševanju trenutnih kriz, ki so itak del življenja in takrat se mi zdi smiselno ustavit se, razmislit, se poslušat, veliko bolj kot it športat in se družit ob običajnih brezveznih pogovorih o čevljih in vremenu... sam manjši del ljudi ima res bolezen, žal pa je mnenje, da je depresija tako razširjeno, da že skoraj vsak, ki se kdaj in kdaj počuti depresivnega, misli, da je bolan in da potrebuje antidepresive ali kako drugo obliko zunanje pomoči, ko rabi v resnici samo dojet, kje je trenutno v življenju. Še slabše je, ker tudi psihiatri počnejo isto, vse prehitro predpišejo antidepresive, ampak to je že druga tema....

[trina]

Taja, saj si napisala isto kot jaz: depresija je bolezen; žalost in potrtost pa sta najbolj normalni čustvi na svetu in nista bolezen. In nista depresivno občutje.

[taja1]

Ja res je, z bistvom v tem, da šport in družabnost nista rešitev za karkoli od teh čustev ali bolezni  aja pa tud antidepresivi niso, če smo že pri tem...

[trina]

To pa je odvisno od vsakega posebej, Taja. Od tega, kaj kdo stori in počne za lastno dobro.
Antidepresivi definitivno niso, se strinjam. Tudi če gre za bolezen, niso dovolj.

[Arwen]

Ja res je, z bistvom v tem, da šport in družabnost nista rešitev za karkoli od teh čustev ali bolezni  aja pa tud antidepresivi niso, če smo že pri tem...

Brez AD-jev me ni več tu, ampak bi vas verjetno z oblakov dol gledala, brez telesne aktivnosti pa bi bila še zeeeeeeeelooooooo daleč do ozdravitve

[taja1]

Ok, Trina prov, spoštujem tvoje mnenje in kot bi rekli "jogiji al kdo že", pozdravljam sonce v tebi...sama ostajam pri svojem mnenju, ampak uživam z raznolikih mnenjih in upam, da komu postavi take raziskave vsaj pod vprašaj, da ne bo razočaran, če ga "slučajno" šport, družabnost, želišča, tablete, ne bojo "ozdravili"...

Lep dan še naprej in vse dobro...

[vesnav]

Mene bi šport fental..
Ljudje, ki pa se normalno gibljejo, hodijo v družbo, se zabavajo, ustvarjajo, so pa itak zdravi.
Komunikacija, odnosi s soljudmi so pogoj za zdravo življenje, v bistvu čvek, kjer sebe lahko dnevno "preverjaš", kjer se sami odslikavamo...

[Orhideja1]

Prebrala sem članek. Sem mnenja, da telesna aktivnost in gibanje v veliki meri pripomoreta k boljšemu počutju in v boju z depresijo. So pa pomembni tudi drugi dejavniki, kot je način življenja, kako se spopadamo s težavami in naš pozitivni odnos do življenja.

Plus: depresija je bolezen. Zlomljeno srce in osamljenost pa ne.

Tukaj pa bi dodala sledeče:
Osamljenost je bolezen vedenja, ki usmerja naše stanje od preživetja, vendar nas ne bi mogla tako zgrabiti, če del našega vedenja ne bi bil že od prej samouničevalen. Zato je potrebno, da poznamo sami sebe.

To pomeni, da se moramo seznaniti s svojimi samouničevalnimi nagnjenji, da odkrijemo od kod prihajajo, zakaj jih še vedno imamo, zakaj jih še vdno uporabljamo in kaj lahko storimo glede njih.

[taja1]

Mene bi šport fental..
Ljudje, ki pa se normalno gibljejo, hodijo v družbo, se zabavajo, ustvarjajo, so pa itak zdravi.
Komunikacija, odnosi s soljudmi so pogoj za zdravo življenje, v bistvu čvek, kjer sebe lahko dnevno "preverjaš", kjer se sami odslikavamo...

Se prav tole lahko mal obrnem, pa postavim pod vprašaj: vsi k ne športamo in ne socializiramo, smo bolani?
Kaj pa je zdravje? Družba, šport, zabava, čvek, odslikava? Hm ne vem, men ta ideologija pač ni blizu. Še manj pa mišljenje : zdravje, bolezen...

[taja1]

Prebrala sem članek. Sem mnenja, da telesna aktivnost in gibanje v veliki meri pripomoreta k boljšemu počutju in v boju z depresijo. So pa pomembni tudi drugi dejavniki, kot je način življenja, kako se spopadamo s težavami in naš pozitivni odnos do življenja.

Plus: depresija je bolezen. Zlomljeno srce in osamljenost pa ne.

Tukaj pa bi dodala sledeče:
Osamljenost je bolezen vedenja, ki usmerja naše stanje od preživetja, vendar nas ne bi mogla tako zgrabiti, če del našega vedenja ne bi bil že od prej samouničevalen. Zato je potrebno, da poznamo sami sebe.

To pomeni, da se moramo seznaniti s svojimi samouničevalnimi nagnjenji, da odkrijemo od kod prihajajo, zakaj jih še vedno imamo, zakaj jih še vdno uporabljamo in kaj lahko storimo glede njih.

Da je osamljenost bolezen, sm mal skeptična, ampak vse ostalo je pa dobr napisan in se podpišen....

[Yang]

Kako to, da se ne družim?
Kako to, da ne športam?

To sta vprašanji, da sam pri sebi ugotovim.

Če je odgovor, da globoko v sebi, v resnici, si tega želim,
pa tega ne počnem, vem, da imam neskladje s samim seboj in da imam težavo s tem.

...potem pa se lahko še naprej se vprašam, kaj so vzroki, oz. kaj me "sili" v to, da se vedem tako v neskladju s samim seboj...

[vesnav]

Taja,
ko je človek "bolan", se najpogosteje zaveda kar sam, najsi je ob tem volk samotar ali čveka brez primere.

[matheu__]

Družabnost in gibanje kot antidepresiva?
To je isto kot bi reku alkoholiku, naj neha pit in začne športat al pa anoreksičarki, naj za božjo voljo pojé kaj. Itak, da sta "antidepresiva".  Večina človeškega življenja sestoji iz druženja in gibanja. In če se ne družmo in gibamo, običajno spimo. brezvezna tema. 

Yang: tvoj človek je totalno v trpnem položaju. Al ga kej sili, al ga kej premalo sili, al ni v skladju z nečim globoko v sebi, ki ga spet nekam sili, al zakriva, prekriva, razkriva al whatever. 

[trina]

To je isto kot bi reku alkoholiku, naj neha pit in začne športat al pa anoreksičarki, naj za božjo voljo pojé kaj.

Bravo! Ne boš verjel, ampak točno to se reče alkoholikom in anoreksičarkam.
Imaš povsem prav, večina človeškega življenje sestoji iz gibanja in druženja. Žalostno je, kadar se namesto tega uporabijo antidepresivi.

[matheu__]

O tem govorim ja. Its too obvious to be news 
Branje take teme je zelo močan depresiv  (kar je dobro, ker se dela kasno)

[trina]

Res je. pejdi se raje zmigat in družit.