Notranja vojna s sosedo.

[miha123]

Preselil sem se v stanovanje, na kar me je soseda že prvi dan nazjala kakšen hup povzročamo.
Rekel sem si: Morebiti pa res.
V stanovanju živim že eno leto in na vsake toliko časa me soseda napizdi kakšen hup povzročamo…  Kljub temu da sem zelo malo doma... In da to sploh ni res.
Bistvo vsega je, da soseda želi imeti popoln mir 24 ur na dan, ker v bloku ni mogoče, in eno žrtev na katero se bo lahko znašala. Pač njen HOBI.

Zadeva je prišla tako daleč da sem postal prav obseden s tem, da ne povzročam nobenega hrupa. Čeprav je proizvodnja hrupa iz mojega stanovanja podnevi veliko pod dovoljeno mejo nočnega hrupa.

Mene to vse bolj zelo ubija.
Zadeva je prišla tako daleč, da se začnem tresti, ko grem domov. Ponorim ko partnerki pade žlica na tla, TV imam čisto na tiho, ne upam imeti prižgane klime, ker podnevi povzroča 47 db hrupa, čeprav je nočna raven hrupa 48 db… (normalen govor je 65 db)

Ne morem se več obvladati, začnem se tresti, globoko dihati, zmanjkuje mi zraka…

Ko vame prestopi podzavest se ne morem več kontrolirati in si reči, da JAZ nisem kritičen v stanovanju, ampak je soseda ki iz dolgega časa nalaja vsakega, ki pride mimo. Žal je moje stanovanje nad njenim, tako da sliši VSE.

Vem da ne sliši NIČ – a vsak pok v stanovanju me spravi v panični napad.

Kaj naj naredim?
Neka samopomoč, da si govorim take in drugačne motivacijske besede ne pomagajo več.

HELP

[Aslan]

Če nisi podnajemnik in si lastnik se lepo postavi za svoje pravice in postavi mejo.
Kolkor vem od 8-22 ure lahko ropotaš v zmerni jakosti.

Stara tečka pa naj vrešči v prazno...sploh je ne šliviš.
Verjetno ima kake svoje motnje....in ji useka na tečnobo.

Moj lastni pristop je tak, da če ne gre zlepa, gre tako, da naderem babo nazaj
in jo dam na "ignore"... ..mam eno tako veščo na naši ulici...k jo moti da moj pes tam kaka.
(stara devica, samska, skoz na oknu visi)

Se je pa ob tem morda odkrila tvoja zavora.
Da si podredljiv mogoče, da se bojiš avtoritete...?
Morda si bil strogo vzgajan in je bilo zate če te je kdo nahrulil hudo stresno?
To pa je področje kjer ti lahko delaš na sebi s pomočjo psihoterapevta.

[Devlin]

Položi ji štofelce za ušesa in paketek 'knock out' tablet v nabiralnik ali pa pred vrata z napisom "Najljubši sosedi in dragi prijateljici za miren spanec." Ali pa pojdi v obratno smer in si nabavi električno kitaro. Do desetih lahko delaš buko po zakonu.
Eh ja, moja punca pa ima par debelih zavrtih hardcore krščanskih nad življenjem razočaranih sosed, ki jih noben ne upa motit pri njihovem šikaniranju, čeprav povzročata škodo in sta sposobni tudi fizičnega nasilja. Zadnji podvig je bil da sta nekomu zlili vodo v kateri so plavali pokajeni čiki v nabiralnik... Slovenija...

[vesnav]

Miha, takoj za 180 stopinj naredi preklop v glavi!
Se da!

Tvoja soseda ni vredna drugega kot: Dober dan, pa še to, če bo pridna. !!

Daj, vzemi se v roke, delaj svoje stvari in se ne ukvarjaj s smotanostjo v življenju. Tega ne bo nikoli konec potem..

Si me torej dobro razumel?
Ta ženska nima nikakršne veze s tabo, nima pravice nobene, saj si že tako preveč priden ti.

No, če pa res ne bo šlo, če ti bo misli še par dni takole uničevala, pa boš, žal, moral res po pomoč k strokovnjakom... Vem, da zdravila pomagajo, saj je moja sorodnica imela podoben primer in je bolje.

Ampak, premlad si ti meni za tole in takole razmišljanje..

Daj, pejta s punco na lepše in se zazri v ta čudoviti svet, ki ni narejen zato, da bodo tebi živce žrli neznani leteči nergači.

Drži se, res, pamet v glavo!

[pupika]

Tvoja zgodba me spomni na našo selitev pred leti. Takoj po selitvi mi je ena soseda začela parati živce. Nisem dobro parkirala, parkirala sem na njenem mestu.. odkar smo se mi preselili je bilo polno smeti.. polno govoric. Nekaj časa sem jo tolerirala in se ji umikala s poti, da ne bi slišala kakšne njene pikre pripombe. Potem mi je počil film, in sem ji v mirnem tonu povedala, da jo imam dost in da njenih nesramnosti ne bom več prenašala.
Ko je začutila, da se je ne bojim (pa ne mislim ravno fizično) se je njen odnos spremenil. Danes imava prav prijeten sosedski odnos.
Kaj hočem povedat? Ljudje se vedno izživljajo nad šibkejšimi od sebe. In soseda čuti, da ti povzroča tesnobo, ter to prav veselo izkorišča in s tem zdravi svoje frustracije.
Postavi se zase!

[trzinka]

Miha, razumem tvojo stisko, ker tudi sama živim v bloku in imamo kar nekaj cvetk, ki samo čakajo, kdaj bo padla kakšna smet na hodniku, ali bo glasba preveč naglas......ipd.
Ko naslednjič pride ji ponudi čepke za v ušesa. Povej ji , da te tudi ona nadleguje in , da jo boš tožil zaradi tega. Pa da vidiš kako ti bo naprej težila.

Vso srečo in veliko poguma, ne boj se, vse bo v redu.

[miha123]

Uh, sem zelo presenečen nad veliko pozitivnimi odgovori.
Vseh opisov in predlogov se dobro zavedam in tudi moja partnerka pravi naj se ne obremenjujem z njo in jo pošljem nekam. Vendar globoko v sebi nosim nek podzavesten strah in nagon, da uredim sosedske odnose – ker jih pač ne morem me to veliko bolj žre.

Kot je zgoraj opisano sem bil vzgojen v spoštovanju starejših.
To je bila tudi napaka, da sem ob vselitvi šel h njej s flašo vina, za dobe sosedske odnose.
Prvih 14 dni je bilo OK. Na kar sem 1x imel obiske in je ob 18 uri prikurila gor in me natulila, da ne smem imeti obiskov (sicer ne vem zakaj – ker pač nje nihče ne obišče) in da delamo takšen hrup. Štirje smo pa ob mizi večerjali.

Jutri pride kolegica na obisk in se že danes tresem kaj bo.

Popolnoma se zavedam vsega, da jo lahko samo naženem ali tožim da me nadleguje. Ampak to v meni bije takšne vojne čustev, jeze in še česa, da se res ne morem obvladati.
Ne vem kako bom, mislim da res potrebujem neko pomoč.

Hvala vsem za razumevanje.

Vesna:
Miha, takoj za 180 stopinj naredi preklop v glavi!
Se da!

KAKO??

[trzinka]

Miha, tudi jaz spoštujem starejše in se zadržujem včasih, da ne bi kakšno nazaj rekla. Nekako elegantno se boš moral rešiti iz tega zoprnega položaja.
Tudi mene dostikrat motijo sosedje, pa vseeno potrpim, saj zabave nimajo vsak dan in čez dan je vse v zmerni glasnosti.
Mogoče bi se pa pogovoril lahko z njo, da jo razumeš, da jo moti, vendar, da mora tudi ona razumeti tebe, da ne moreš vsak dan po prstih hoditi in če se noče lepo pogovoriti, pa malce pokaži samozavest ali pa tvoja punca.

[Azrael]

Priporočam ti, da narediš kaj za osebnostne spremembe.. ker tole je čisto nerazumljivo prilagajane, podrejanje nekomu. Priporočam kakšno psihoterapijo... da se naučiš postaviti meje in da si boš upal zavzemati svoj življenjski prostor.
Meni pa nič ne pomeni, da je nekdo starejši... da bi se zaradi tega zadrževal... zakaj le? - starost zame ni privilegij za to, da nekomu greniš življenje.
Tako kot je svetlana Makarovič rekla nekoč: Ko butelj ostari, je to star butelj  

[Soncnica]

Mene bolj zanima kje je tale tvoja punca... ko vešča pridrvi gor v stanovanje z novo porcijo dretja...

[Pain]

Pokliči Marjana Jermana.

[vesnav]

Miha:

TEŽKO, ampak se DA!

Poskusi. Preberi me še enkrat ali pa dvakrat.
Nimaš kaj izgubiti. Pač ignore in basta.
Kvečjemu Dober dan in to je vse.


pa še to.. Neskončno imam rada starejše ljudi, pa tudi najraje bi živela v odličnih medsosedskih odnosih, tudi jaz sprva in vedno startam z jabolčno pito, ampak.. jebat ga, če odziv ni enak mojemu (pa ne mislim žgancev nazaj), potem ignore.
Še vedno imaš drugo možnost, strokovnjak, to pa bo trajalo. In ga vzameš kljub vsemu lahko. Zato, da se ti kaj takega več ne zgodi, da ti misli okupira ena soseda (se mi je kar zdelo, da si bil preveč priden...)...
Potrpežljivost, ki je božja mast, boš rabil pri odnosu in otrocih..., službi, rečeh, ki so vredne.. Tu si pa naredil vse, kar se da. In če odziva, ki si ga ZASLUŽIŠ ni, ga pač ni. Zato: zbriši. Čist komot.. Ni je v glavi. Ne slišiš zvonca, ne slišiš nerganja...
Lahko poskusiš tudi normalno, počasi, ampak dvomim, da bo zaleglo.. Grožnje? Nisem za te... Če boš ignoriral, bo pa ona počasi prišla do tebe, in to prijazno. Takrat naj si ona zasluži tvojo prijazno pozornost.
ajde..

[Arwen]

Na kar sem 1x imel obiske in je ob 18 uri prikurila gor in me natulila, da ne smem imeti obiskov (sicer ne vem zakaj – ker pač nje nihče ne obišče) in da delamo takšen hrup. Štirje smo pa ob mizi večerjali.

in kaj si naredil? odslovil goste? ali ji še v mejah obzirnosti razložil, da v lastnem stanovanju pač sprejemaš, kogar hočeš in kadar hočeš in da v bodoče zelo lepo prosiš, da se vzdrži takih in podobnih komentarjev, ker sicer boš naslednjič manj obziren.

+  Se podpišem pod vse poste predhodnikov in dodam: samo 1x bi tkole men prijodlala na vrata, pa nikoli več. Pika.

[miha123]

Punca je zelo flegmatik in se vsem incidentom samo smeji in mi pravi »kaj se obremenjuješ s staro, midva živiva zase, ne kršiva pravil ona pač laja kadar nima druge kosti za glodanje«

Popolnoma jo podpiram in se strinjam z njo.
Vendar v moji podzavesti in notranjih strahovih bijem takšne vojne da me bo pokopalo.

Tega bi se rad rešil a ne vem kako?

"Ne spusti se v dialog z idiotom, ker te bo spravil na svoj nivo in te premagal z izkušnjami."

[ton]

Miha, vzemi sosedo kot en privatni trening tvoje samozavesti - evo prednosti: veliko ljudi mora celo plačati za laboratorijski približek take izkušnje.
Loti se sosede počasi (ta že ne bo izginila, super poskusni zajec bo!) in preizkušaj različne načine: kak teden jo vljudnopozdravljaj, potem spet kaka teden ignoriraj, ko pozvoni zaradi hrupa, se pojavi na vratih ves zdolgočasen (aja, a spet vi, ste že bili pri zdravniku zaradi tega zajčjega sluha?) in spet ves uslužen (seveda, gospa, oblekel sem kocke za Človek ne jezi se v vato, vidim, da so še zmeraj preglasne!), kakšnekrat sploh ne odpri, na vratih naj bo samo seznam dovoljenih decibelov in telefon kakega inšpektorata...)... skratka, vzemi zadevo USTVARJALNO.

[pupika]

Bolj ko tole berem, bolj se mi zdi Miha, da je tale soseda le vrh ledene gore.
Ne vem, mogoče bom čisto falila, ampak zdi se mi, da imaš velike probleme s samopodobo in samozavestjo. Le zakaj misliš. da bi se moral podrejati nekim tujim ljudem, pa čeprav so starejši? Ali je to nek privzgojen vzorec strahu pred starejšimi? Jaz sicer spoštujem večino ljudi okoli sebe, vendar samo zaradi njihovih lastnosti in ne zaradi let, ki jih imajo.
In ko sem imela sama težave s samopodobo, me je prav tako iztirilo neprijetno obnašanje kogarkoli. Sedaj imam nekako razčiščeno sama pri sebi, da je neprimerno obnašanje njihov problem in ne moj, in se z njim ne ukvarjam.

[Devlin]

Hehe, tudi kar dosti sebe vidim v tebi.  Sem danes kar stabilen, ampak prepiri me kar fizično izmučijo, samo jaz se ne počutim okej v družini, sosedov itak ne porajtam. Sem bil tudi nekako vzgojen v večno podrejanje in prilagajanje,(tako kot starejše generacije pred mano, ki so mi veselo podale žogo), z privzgojenim občutkom da nisem dober za nič. K sreči se zdaj precej manj sekiram - v glavnem zaradi zdravil.
Drugače pa so ti dobro svetovali. Stari šavri moraš postaviti meje in si zgraditi osebnost.

[miha123]

Ton  res sem se nasmejal ob teh idejah.
Kako jih bom pa izvedel v praksi je pa odvisno od mene in kako se bom tisti trenutek obvladoval.

Pupipa: povsem si ugotovila, da imam svojo samopodobo povsem na dnu in da je to vrh ledene gore. Zadnje čase sem se zaprl vase in vse manj hodim v družbo. Še sreča da me moja zbezla iz stanovanja in da prenaša moje muhe. 
Na splošno sem povsem nesrečen in ničesar se ne znam veseliti.
Znaki depresije?

Vem, verjamem in vsega se zavedam, da je to absurd in da se popolnoma brez veze obremenjujem z njo. A kaj ko sta v meni dve osebi. In se ne morem obvladati.

Klicala me je kolegica, da danes zagotovo pride na obisk. Jaz sem čisto out, cel se spet tresem se potim. Najraje bi ji rekel da me ni.

Saj četudi stare ne bo gor in me ne bo klicala bom cel obisk na trnih….
PODZAVESTNO in bom ves zmurkan in tečen.

Groza - bojim se samega sebe.

[Arwen]

Znaki depresije?

absolutno; in priporočam ukrepanje čimprej, to je obisk zdravnika, psihoterapija, ....

[trzinka]

Znaki depresije?

absolutno; in priporočam ukrepanje čimprej, to je obisk zdravnika, psihoterapija, ....

se popolnoma strinjam, ne čakaj, takoj ukrepaj!