Prosim pomagajte...

[bibi]

Ne vem kje začeti...
Tako rada bi vse izlila sem gor a ne vem...
Rada bi povedala, da sem se končno odločila za psihiatra prejšnji tedn. Danes je 4 dan jemanja polovičke Cipralexa.
Vse pa se je začelo že pred 10 leti... Od takrat imam non stop prisotno dušenje, lovlenje sape, velikokrat ko spim me zbudi hitro razbijanje srca in takrat težko pridem do sape, občutek, da me nekdo drži za vrat, trosim se, preleteva me mrzlica in vročina hkrati, vleče me k tlom...
In zdaj, ko je mljem Cipralex imam še posebej pozno popoldan in zvečer občutek dušenja, težko diham oz. lovim sapo. Včasih se mi zdi, kot da moram sama pri sebi misliti da vdih in izdih... občutek, da bom izdihnila.. Strah me je...
Imam pa skoraj dve leti, čudovito punčko...

[Aslan]

Bibi pozdravček....tole je taka panika, ki nas veliko tukaj jo dobro pozna...anksioznost..tesnoba....

Veš v začetku jemanja antidepresiva (Cipralex) se kot stranski učinek malo pojača že prej neželjena simptomatika, ampak te začetne mukice minejo..v nekaj tednih...
Cipralex jemljem tudi sama in sem zadovoljna.

POleg zdravljenja z antidepresivi si poišči tudi PSIHPTERAPEVTA!
Strokovnjaka ki se bosta z njim pogovarjala, skupaj reševala tvoje stiske...
odkrivala nezavedne vzorce, ki te pripeljejo do stisk...anksioznosti...
Naučila se boš imeti rada sebe, cenit sebe, znat zadovoljit svoje potrebe,
postavit meje v odnosih...najti smisel..uapt si biti to kar si!!!

Objemi svojo punčko in uživaj v materinstvu...
Sama imam 4 punčke...po zadnjem porodu se je isto začela težava z dihanjem...dušenje...

Mogoče bi ti priporočila, da si v lekarni kupiš multimedijski priročnik TRIS Panična motnja...(63 eur)
kjer boš dodobra spoznala kaj se dogaja, zakaj znenaden strah pred smrtjo...(poglej več o tem na portalu www.nebojse.si)
Nisi sama, veliko nas ima to težavo....in ogromno se da izboljšat če si pripravljen delat na sebi, se spreminjat...imet čas zase, za sproščanje...(TRIS-u je priložen tudi CD sproščanje)

Vse lepo ti želim,
Aslan

[moonica]

bibi, velik korak si že naredila ... poiskala si pomoč! bravo! zdaj si dobila AD (=antidepresiv), a ker si na začetku jemanja se ti lahko simptomi še potencirajo ... sicer ne vpliva na vse enako, eni imajo več, drugi manj, tretji sploh nič stranskih učinkov ... te pa nič ne stane, če pokličeš svojega psihiatra in poveš kako se počutiš, da boš mirnejša ... sama sem imela strašansko slabo počutje ob začetku jemanja ADjev (takrat sem imela prav Cipralex), a zdaj so pametnejši (večinoma, no) in priporočajo, da začneš lahko tudi s četrtinko ... ti jemlješ polovičko (5mg-ske ali 10mg-ske tablete?) ... kakorkoli, rabiš pustit času čas ... verjemi, vem kako je to lahko rečt in kako do fula za*ebano to nardit! tisto kar ima človek v takem počutju na nuli (vztrajnost), to bi rabil ...  ampak bo, boš videla ... imaš tudi forum, nas tukaj, da poklepetamo ... jaz sem bila v totalnem dreku, nisem upala ne iz hiše ne nič ... in še pred leti, ko sem o vsem tem bolj malo vedela sem imela preko celega dne slabost, občutek nerealnosti, panične ... ne bom niti naštevala ... ampak slej ko prej gre na bolje ... počasi ... SE DALEČ PRIDE!
ti pošiljam en topel objem, čeprav takole na daljavo, preko neta ... ampak saj veš, misli delajo vsemogoče
hodiš v službo, si doma? je ob tebi, poleg tvoje hčerkice, še kdo ?
zdaj je najbolje počakat malo, da ADji začnejo 'migat', potem boš lažje 'migala' tudi ti sama ... glede na to, da praviš kolko časa se ti vleče tole ... ne bi bilo slabo poiskat kakega psihoterapevta (iz kje pa si? mogoče te lahko kar psihiater napoti do kakšnega!?)
mirno noč ti želim, bibi !

[bibi]

Hvala za vse...
Ne, ne živim sama, imam partnerja.
Najbolj iz tira me seveda spravi prav njegova sestra in mama. Ko mi vedno kaj zabijeta, po njuno nič ne naredim prav, skratka sem niko i ništa... Boli me pa zato, ker sem res marljiva, pridna, vse postorim. Enostavno ne znam nehati misliti na to. Že v naprej, ko napovedo svoj obisk, se vsa trosim, pritisk v glavi zraste... Moj pa samo ob vsem tem govori le ne kregajte se... Še to, letos sem ostala brez službe, saj sem imela hčerkico zelo bolano, po njihovem sem izkoriščala bolniške...
Do zdaj sem si še lahko sama pomagala, zdaj pa več ne. Enostavno ne zmorem več.
Najbolj pa me je strah tega dušenja... ob vzetju pomirjevala pomaga a le tega ne jemljem rada, le ko je res sila. 
Sem pa iz štajerske.

[Arwen]

Bibi, lep pozdrav 

Kar se tega tiče

Ko mi vedno kaj zabijeta, po njuno nič ne naredim prav, skratka sem niko i ništa...

pa presliši in odmisli - imata pač bonton na minusu 

Drugače pa v Celju deluje skupina za samopomoč..

[bibi]

Ja saj vem, še veliko stvari bi morala dati na stran. Najprej pogledam na vse ostale, zame pa časa zmanjka. Upam, resnično, da se mi te težave odpravijo čim prej in da spet vsaj nekako normalno zaživim.
Najbolj žalostno je, da pri njegovih sploh ne morem biti jaz. Sem zmeraj tiho, tiho... ko pa že kaj rečem pa vsi planejo po meni.
Včasih res razmišljam, da bi bilo zame res dobro iti v vstran. Ne vem no...
Hvala za vse...

[Arwen]

kamorkoli greš, grejo vsi problemi s tabo... beg ni rešitev; rešitev je pridobivanje samozavesti in pozitivne samopodobe, rešitev je v imeti sebe rada in sebe postaviti na prvo, drugo in tretje mesto, šele nato sledijo ostali (otrok, mož,...); rešitev je v psihoterapiji, rešitev je v iskanju sebe - in da to iskanje obrodi sadove.

 

[moonica]

te težave ne bodo odpravili ADji ... zato pa se priporočajo zdravila v kombinaciji s psihoterapijo