Pozdravljeni vsi skupaj
Sem nov na tem forumu. Nekaj sem že prebiral po spletni strani in po forumu. Na to pa me je napeljalo dogajanje z ženo, ki počasi dobiva nekakšen vzorec in je precej nevzdržno. Strah me je da je mogoče z njo kaj narobe, zato bi rad delil mojo izkušnjo z vami in prisluhnil vsakršnemu nasvetu oz. besedi Vas ki ste tukaj.
Malo predzgodbe: žena ni slovenka, prihaja iz tujine, spoznala sva se pre približno tremi leti, poročena pa sva skoraj že dve leti. V Sloveniji je torej daleč od svoje družine (včasih je zaradi tega presrečna saj se je z mamo precej kregala; včasih ko je v depresiji ali ko je bolana pa samo mamo hoče), imava 8 mesecev staro hčerkico in je trenutno v porodniški. V Sloveniji sicer še ni delala, ker se je še učila jezika.
Ne vem kako naj opišem kaj se dogaja, ker tudi sam velikokrat sploh ne razumem. Večino časa smo zelo srečni, včasih pa žena pade v depresijo in mi govori takšne stvari da mi kar srce para. Jaz sem človek, ki vse preveč verjamem in sem zato potem zelo razočaran indobim občutek kot da me sploh ne mara. To se dogaja, bi rekel enkrat na dva do tri mesece sigurno. Včasih v blažji obliki, enkrat pa je bilo že tako hudo da je govorila o ločitvi in da bo odpeljala hčerko v svojo državo in da bo tam boljše živela z svojo mamo. Naj povem da je doma iz države vzhodnjega bloka, kjer razmere niso preveč rožnate.
Takšni izpadi so bili že preden sva imela hčerko in nisva bila tako obremenjena kot sedaj. Lahko je naprimer kar iz lepega me obtožila da jo varam ali pa da nečesa nisem zrihtal kot bi moralo biti in da je sploh nimam rad, in da me zapušča - in te stvari mi je pošiljala kar na sms, kjer še odgovoriti nisem mogel in sem bil v šoku in v joku.
Jaz ne vem zakaj se to dogaja... Ko je v takšnem stanju lahko naredim karkoli in me bo nazmerjala. Če ji prinesem rožice ali pa če skuham kosilo.. vedno bo našla nek razlog inme zabila dol.. in da je sploh ne razumem če tega ne čutim kot ona. Potem konec dneva ali naslednji dan pa se mi zjoče in začne opravičevati za izrečene besede in da ničesar od tega ni mislila resno in da se ne zna kontrolirati v takšnih situacijah. Mi pove da me ima najbolj rada na svetu, da brez mene ne more žveti in se mi zahvaljuje da jo razumem in da sem še vedno z njo.
Jaz sem zato te izpade začel jemati manj osebno ker mi je rekla da jaz sem pač tisti ki je takrat pred njo in se nad mano znese. Me pa to seveda vseeno zelo boli, kajti jaz ljubljeni osebi nikoli ne bi mogel izrekati podobnih besed in potem se mi zdi da če jaz tega ne bi mogel, da potem me mogoče ne ljubi.
Kot rečeno, sedaj jemljem ne tako osebno in samo kimam in poskušam ostati miren in na nič ne reagiram in čakam da se stanje umiri. Me pa vse skupaj skrbi, da se ne bi stopnjevalo. In skrbi me tudi za hčerko da se ne bi kdaj besedno potem nad njo znašala.
Kako pomagati, kaj storiti? Ne vem več.. prosim za nasvete.
HVALA
Levček
