Je pa rekel gospod psihiater, da zravila različno učinkujejo. Pri ljudeh, kjer so res tesnobe, panični napadi itd. možganskega izvora, antidepresvi delujejo ful dobro, so spremembe hitro očitne in počutje na višku. Kjer so pa tesnobe itd. psihičnega izvora, pa dajo AD samo podporo, pa ni tako očitne spremembe.
Čakaj, kako zdaj?
AD pri težavah možganskega izvora dobro delujejo, pri psihičnem izvoru pa so samo podpora ?
Ali niso vse tesnobe možganskega izvora, neravnovesje hormonov?
Kaj je mišljeno pod obema izvoroma ? Kako je mišljen psihični izvor? Saj se itak podre ravnovesje, kadar si potrt, ustrašen v napadih ali brez.
Možganski izvor v smislu endogenih depresij, prirojenih, podedovanih, kjer so značilne hude oblike depresije in bolniške itd... ?? Ampak če bi AD točno v tem primeru tako dobro prijeli tukaj, ne bi bilo treba bolnic in trajnega zdravljenja ?
Ali mogoče kdo to ve, je že kdo slišal za to, Mimoze že dolgo ni blo tukaj.
Mogoče v tem smislu, da če si po naravi motena oseba (mejna, histerična, depresivna osebnost), ki se rad sebi smili, samo sanjari in bolj malo kaj naredi, saj če bi kaj naredil, ne bi imel razloga za jamrati, kar sicer najraje počne - ali je to psihično izvor, ali tukaj AD ne pomagajo? (jaz sem tudi motena, ampak mejna oseba in še nekaj.)
Me zanima, kako točno se je psihiater izrazil, kaj je s tem pravzaprav mišljeno.
