KAKO SE POBRATI

[moljka]

Slavka 

jaz se pri takih zdrsih pri sebi tolažim, da je to pač anksa / depra in da to niso realne misli.. Tudi se mi ne zdi smiselno, da si zdaj očitaš, kako si kvariš počutje - saj tega ne počneš nalašč, v smislu: "aha, preveč fajn mi gre, zdej si bom pa mal nagajala, da si pokvarim to dobro razpoloženje"  , pač ne znaš še popolnoma obvladovati nekih notranjih silnic in zato še nisi slaba  Jaz te vidim kot borko in vidim, kako veliko si že naredila na sebi, občudujem tvojo voljo in pogum. Prepričana sem, da ta tvoja nihanja navzdol niso tako pogosta, kot so bila.. In zasluge za to ima nihče drug kot samo ti!     

[Jagodka]

...če bi obstajalo tekmovanje v tem, kako sam sebe spraviti v slabo počutje, bi ziher prejela prvo nagrado

Ja, pa ja de. Imam doktorat iz takih for. Tud vrtenje v enoinisti fori.... mogoče ti pripada drugo mesto, srebro, ni slabo. 
Jebentiš, kako bi nama damovci ploskali. Za VIP ložo bi bil drenj, karte pa OMG drage.... 

ta teden NI moj teden

Potem lahko računamo, da te naslednji teden prehiti kakšna druga zaciklana dušice. 

Drži se, dekle drago. 

[trzinka]

Ej, Slavči moja, preveč dobro te poznam in vem kako čutiš, kaj misliš.....
Govori ti pa itak ta najbolj pametna  , k sem sama ista. Sekiram se zaradi kakšnih brezveznih besed, dejanj, ki sploh nimajo pomena v mojem življenju ...in točno taka si tudi ti...ma kaj, še hujš k jest si

Saj sama veš, da so to samo tiste smotane misli, ki nas nasekirajo in razžirajo in nam ne dajo miru....Kar naenkrat se čisto spremenit, se ne moremo....delamo pa na tem, ti in jaz....

Se učiva in napredujeva in sva obe fajn in obe zmagujeva in obe se boriva...
Verjemi vase, ker si super babnca

[Betka]

Slavka, upam, da se ti počutje hitro popravi! 

[Slavka]

Punce moje  ...hvala...hvala...hvala....

No, zdaj je že bolje....veeeelikoooo bolje....  pomaga, če daš določene stvari iz sebe...pa ni važno v kakšni obliki...lahko tudi v  "tekoči" (solze)....paše vseeno 

[Toja]

 

[mina]

Eh Slavka, tudi moj ni. Definitivno ne. Poleg razočaranja in mraza me še prehlad in slabo počutje dajeta.
Saj veš...malo gor, malo dol...A se znamo fajn gugati, a ne?  Bo bolje.

[martinca]

 
Po novem letu sem dodala še polovičko Asentre v moj repertoar nižanja, tako imam sedaj mesec dni že 5x 25mg in 2x 50mg  in sedaj razmišljam, če je vzrok te moje pretirane čustvenosti tudi v tem nižanju 

Ce si bla prej vredu, zdaj pa zadnji mesec nisi ob nizanju, po moje res. Na tvojem mestu bi ostala na tej dozi, ki jo imas zdaj vec mesecev najmanj do maja ali junija, da se mozgani nanjo navadijo, ceprav je malo cudno to doziranje. Sele potem po pretecenih 3-4 mesecih bi jaz sla na ponovno nizanje, ko bi bila dovolj mocna za to.  Samo da ne dozivis padca! Zakaj bi trpela, ce ni treba!

[Slavka]

Mina  ...jp, res se znamo gugat... Tudi danes sem na skupini ugotovila, da se je marsikdo ubadal s slabim počutjem te dni...torej, mogoče pa le nisem SAMO JAZ kriva...  

[Slavka]

 
Po novem letu sem dodala še polovičko Asentre v moj repertoar nižanja, tako imam sedaj mesec dni že 5x 25mg in 2x 50mg  in sedaj razmišljam, če je vzrok te moje pretirane čustvenosti tudi v tem nižanju 

Ce si bla prej vredu, zdaj pa zadnji mesec nisi ob nizanju, po moje res. Na tvojem mestu bi ostala na tej dozi, ki jo imas zdaj vec mesecev najmanj do maja ali junija, da se mozgani nanjo navadijo, ceprav je malo cudno to doziranje. Sele potem po pretecenih 3-4 mesecih bi jaz sla na ponovno nizanje, ko bi bila dovolj mocna za to.  Samo da ne dozivis padca! Zakaj bi trpela, ce ni treba!

Ja, tako tudi nameravam....nič nižanja več do nadaljnjega.... 

[martinca]

Drzim pesti, da ne 'pades!'     Pri meni je blo ob nizanju doze kar nekaj casa isto in bolece, kolkor jaz to poznam : kot da se sele zdaj pokaze razlika  med prejsnjo in sedanjo dozo in vzpostavlja novo ravnovesje. Samo pocasi, ker bo slo. (nikar prekiniti AD in ne iti nazaj na prejsnjo dozo).

[Slavka]

Hvala Martinca 

[Slavka]

Super se je pobrati...samo kaj, ko potem spet samo sebe spotaknem  ....in očitno bom kar na tleh, ker le tako ne bom delala škode ljudem okrog sebe... 

[melita]

Slavka,

kaj se dogaja? Daj, ne reci še ti, da si slabo... kaj se z vsemi nami dogaja? Zadnjič, ko sem prebrala en tvoj odgovor se mi je zdelo, kot da berem sebe...tako dobro te razumem.

Drži se!

[trzinka]

Super se je pobrati...samo kaj, ko potem spet samo sebe spotaknem  ....in očitno bom kar na tleh, ker le tako ne bom delala škode ljudem okrog sebe... 

no, no, a moram spet prit na dolenjsko.... kako pa govoriš.....
jaoo, Slavči moja, tebe je treba res mal u svet spustit, pa boš vidla kaj vse se dogaja.....

[MucaMaca]

Super se je pobrati...samo kaj, ko potem spet samo sebe spotaknem  ....in očitno bom kar na tleh, ker le tako ne bom delala škode ljudem okrog sebe... 

  


 

[pipi :D]

slavči , kako si

upam, da si že fajn. 

[Suzy]

Sama sem kar konstantno nekje pri tleh,....sem že nekako navajena teh padcev in pobiranj,..rabim berglo,mogoče se bom potem manj spotikala in lažje pobirala.

[Slavka]

Pipi  hvala...ja, sem bolje ... spet sem preživela eno preizkušnjo, ki me je naučila marsikaj novega o sebi in o drugih ljudeh, medsebojnih odnosih, krivdi in odpuščanju...


Suzy  tebi pa želim, da najdeš tisto oporo, ki ti bo pomagala naprej, včasih namreč res ne (z)moremo sami ...

[Slavka]

Danes je dan, ko me obliva žalost, nemoč, obup...vedno bolj in bolj čutim, da se pogrezam v slabo počutje, ne čutim več zadovoljstva, ne upanja, ne motivacije...vse je zbledelo in postalo nedosegljivo.
Razmišljala sem, mar naj sploh napišem ta prispevek...Mar ne bi bilo bolje, da se držim pokončno, kot vzor za tiste, ki obupujejo...Včasih imam namreč občutek, da bi morala biti vedno ok, da se zame nekako "ne spodobi", da zdrsnem na tla...pa vendar je to realnost.

Vem, da bo minilo...da se bom zopet sestavila in nekako (za)živela, vendar je ta trenutek to tako prekleto težko...in ne bom se delala, da ni nič, ker JE...veliko tega JE...in vse to je del mene, tudi to je realnost.

Morda bom že jutri bolje, morda ne...tega ne vem niti jaz, niti nihče drug...Danes razmišljam, zakaj ni moja mami naredila še en splav, saj jih je naredila pred mano že nekaj....a upam, da bom že kmalu razmišljala o tem, kako lepo je življenje...pa ne zgolj razmišljala o tem, temveč to tudi občutila.

Ja, tudi heroji kdaj pademo...