KAKO SE POBRATI

[Slavka]

Lepe besede ste mi namenili in hvaležna sem vam 

Upam, da kmalu uredim to svoje počutje in začnem zopet uživati v življenju...in ja vem, da moram sama sebe brcniti v rit in sama s sabo urediti zadeve znotraj sebe...ni druge...garat bo treba....

Včasih se sprašujem zakaj sem jaz zbolela...le zakaj? Kaj mi bo bolje in kaj bom ugotovila ob tej bolezni...če sploh kaj...morda je pa to le bolezen kot vsaka druga, kot npr. visok pritisk...zaradi urejanja njega ne postaneš boljši človek...jemlješ pač zdravila in upaš...tako je tudi pri tej moji depresiji ali karkoli že imam...pač JE in sprejeti jo moram.
Bojim se le, da je z mojimi možgani kaj zelo narobe, da bom s časoma pozabila kdo in kaj sem...čuden občutek imam v glavi in tega me je strah...
Strah me je tudi, da bi izgubila vid...vidim že nekaj časa slabo...čudno...bojim se, da se nekega jutra zbudim slepa...
Ampak, če se ima namen zgoditi se bo...se jaz bala ali ne...lahko samo upam na najboljše...in ja, Toja, UPANJE UMRE ZADNJE.

Objem vsem 

[Slavka]

Tole slikco sem našla danes na FBju in verjetno bo kar držalo to kar piše:

[trzinka]

 :oki:to velja pa za čisto vsakega

[toja]

Slavči ...

[Arwen]

Strah me je tudi, da bi izgubila vid...vidim že nekaj časa slabo...čudno...bojim se, da se nekega jutra zbudim slepa...

imaš očala?

[Slavka]

Ne Arwen, nimam očal...sem jih sicer nosila nekaj časa, vendar sem z njimi isto videla kot brez njih...imam že od rojstva okvaro desnega očesa, sem slabovidna nanj (70% vid) in za to ni zdravila...ni dioptrije. In vedno, ko me grabi tesnoba, najbolj občutim to poslabšanje vida. Včasih me resnično postane strah, da bom oslepela na desno oko...pa vendar se hkrati zavedam, da je ogromno ljudi, ki so slepi in živijo polno življenje... 

Drugače pa sem se odločila, da se ne bom več smilila sama sebi...dovolj je bilo tega...tudi, če se mi od vrtoglavice in omotice suka okrog in okrog, se ne bom dala...to sem jaz...to je del mene in tako bom to jemala.

Včasih si pač želim, da bi živela tako, kot sem pred tem...da ne bi poznala teh občutkov tesnobe in depresije, žalovanja...pa vendar se je zgodilo in škoda pričakovat nemogoče...sem tukaj in sedaj in tako moram začet to sprejemat. 

Rada vas imam moji forumaši...nekatere še posebno  in hvala ker ste z mano 

[Arwen]

a; jaz pa jih imam že cca 27 let, sicer ni prirojena okvara a prav tako več težav z desnim očesom in na momente zelo podobne misli

Strah me je tudi, da bi izgubila vid...vidim že nekaj časa slabo...čudno...

Drugače pa sem se odločila, da se ne bom več smilila sama sebi...dovolj je bilo tega...tudi, če se mi od vrtoglavice in omotice suka okrog in okrog, se ne bom dala...to sem jaz...to je del mene in tako bom to jemala.

 

(čeprav ima človek vso pravico, da se na momente, tu pa tam, tud samemu sebi malce zasmilimo  )

[pipi :D]

slavči

da se vid poslabša ko smo tesnobni je popolnoma normalno, saj se zenice razširijo. pa stranski učinek ad-jev je lahko tudi motnja vida. tako da te naj nič ne skrbi.

lep dan ti želim

[Kristy]

Bojim se le, da je z mojimi možgani kaj zelo narobe, da bom s časoma pozabila kdo in kaj sem...čuden občutek imam v glavi in tega me je strah...

Strah me je tudi, da bi izgubila vid...vidim že nekaj časa slabo...čudno...bojim se, da se nekega jutra zbudim slepa...

Glede vida - je čist možno, da je zadeva od zdravil 
Jaz sem vedno super vidla, odkar imam AD-je pa imam včasih moten vid-motna slika(je tudi med stranskimi učinki  ), še posebej kadar so oči utrujene od ekrana-računalnika.

Glede čudnega občutka v glavi - domnevam, da je od tesnobe, lahko od problemov z vrtoglavico (jo imaš še vedno ?), hormoni znajo narest v telesu celo štalo, tako, da Slavka, je kar nekaj razlag za tak občutek v glavi... ni se takoj za zbat in mislit na najhujše  .

Vendar čisto razumem tvoj strah.... sem isto jaz razmišljala, ko me je "uhvatila" huda tesnoba ...

Kaj, če bi se pogovorila s tvojim psih. ?

... je pa res, da so sedaj taki, težki dnevi...bila je polna luna, pa ta extremna vremenska nihanja, pritisk gor, nato dol... če je človek občutljiv mu vse to prav nič ne koristi in lahko bolezni ali simptome še poslabša  ...

Slavka, upam, da hmal mine vse to .... en VELIK TOPEL OBJEM pošiljam 

[Juliette]

Slavka,
vidim, da sta se vate že povrnila moč in volja  . Vseeno pa bi rada malo pokomentirala tisto o "visokem tlaku" in "boljšem človeku". Vse je pač odvisno od našega stališča o tem. Na tem forumu velikokrat poudarjamo naše stanje kot bolezen. Ne vem, jaz ji raje rečem motnja - tako se mi zdi, da je več možnosti, da jo odpravim  , pa manj zlovešče zveni. Pa tudi če bi šlo za bolezen - vse več boleznim v zadnjem času odkrivajo psihosomatski izvor in mislim, da je ni bolezni, kjer bi samo s tabletami rešili vse. Čeprav morda nekaj časa zgleda bolje, je treba čez čas dodajati nove tablete, ker so stranski učinki na telesu opravili svoje ... Na žalost je tako - čudežne tabletke ni za nič. Pri vsaki bolezni je prav, da se človek poglobi vase, da spremeni ritem življenja, da se prilagodi sebi, da sprejeme svoje potrebe in jih skuša zadovoljiti, da spoštuje potrebe svojega telesa in duha, ne pa da ju zlorablja za cilje materilaistično - kapitalističnih idej.
Zaživeti bolj v stiku s samim s seboj, postaviti prioritete v svojem življenju in se boriti za tisto kar nam je res pomembno, nameniti več časa tistemu, kar nas zadovoljuje in pogreje pri srčku in tistim, s katerimi smo res radi, ki nas polnijo. To je lahko namen bolezni ali motnje ali kakorkoli že jo poimenjujemo. Da je smerokaz, kam naj gremo.

Po mojem tudi pri povišanem krvnem tlaku ni nič drugače. Tudi ljudje s to boleznijo se čutijo ovirani in samo tablekta ni dovolj. Bolje je spremeniti prehrano, zmanjšati stres, v svoje življenje vnsesti šport, meditacijo, sproščanje,čas zase. Bolje se je naučiti ravnati s svojimi  čusti, da ni preveč nepotrebne jeze in stresa ipd. In posledično lahko tudi v tem primeru postaneš boljši človek.

Tudi meni se je s krizo pojavljal strah, da se mi bo zmešalo, da bom izgubila razum, zlasti, ker imam v sorodstvu shizofrenijo. Pa sem to lepo izpostavla pri psihjatrih (čeprav me je bilo groza odgovora), ki so me lepo potolažili in zadevo predelala z res čudovito terapevtko in zdaj imam glede tega mir. Tako da res, poskusi to obdelat na terpiji.

Vse dobro!

[Slavka]

Tkole...zavihala rokave...odtipkala številko in se naročila k psihoterapevtki v Lj, da začnemo pucat, kar se spucat da....prvi razgovor imam 5.11., tko, da pričakujte, da me bo še zvijalo do takrat...še bo treba kakšen virtualni objem prpopat 
Počutim se pa boljše (čeprav fizično še vedno za en kakec), ker sem premaknila to svojo jamrajočo rit in se spravila k reševanju problemov...upam, da mi uspe..
Trzinka, tebi pa velika hvala za kontakt....

Mwa vsem 

[KDŽJI123]

Slavči   

Tudi sama poznam te občutke in želim ti, da čimprej izginejo.
 

Drži se

[toja]

 

Slavči....bravo, vsak kilometer se začne s prvim korakom!  

Lepo, da si se tako odločila, vem da boš prišla do uspeha,
ki si ga tako želiš.
To si srčno privoščim, no vidiš se ti že svetli lučka na koncu tunela.
Lepo se pogovori, zaupaj terapevtki, ker le tako bo uspeh, sicer
pa ti to tako veš!

Pošiljam ti en virtualni objem...

[trzinka]

 :wav:tist kakec bomo v vrečko pospravli, kar od svoje Missy jo uporabi, pa bomo rajš na eno tortico šle Hmmmmmm, jest samo na kozarec vode...

Sem vesela, da si se naročila, jupi zate

[Slavka]

  bejbe moje...hvala vam...

Trzinka, ja za tortico sem pa vedno...lahko že jutri, če bo cajt  (bom jaz 2 kosa pojedla, k ti ne smeš  )

[Aslan]

Slavči ...

[Suzy]

Slavči.....

Vesela sem zate in za tvojo odločitev k terapevtki,....pogum velja!!!!

[pipi :D]

evo slavči ..to je to sedaj si stopila eno stopničko višje...bravo tako se dela...

[trzinka]

Trzinka, ja za tortico sem pa vedno...lahko že jutri, če bo cajt  (bom jaz 2 kosa pojedla, k ti ne smeš  )

packa, bo rit zrastla , sam eno lahko, ta drugo bo pa Aslan

[Slavka]

  zmenjeno Trzinka 

Pipi 
Suzy 
Aslan 

sem že ponosna nase