Znaki pripravljajočega se živčnega zloma

[vista66]

Malo sem prebrala, kar ste pisali. Imam problem. Spodaj je ena napisala, da bi se mož pogovarjal o silvestrovanju, ona pa nima moči. Jaz imam sicer drugačne znake živčnosti ali česarkoli že kot ona, a se tudi ne morem pogovarjati. Trina ji je svetovala, naj pove, naj se umakne iz zmede, jaz se nimam kam. Danes sem napisala otrokom cca 30 stavkov v smislu, da ne vem, če sem pred živčnim zlomom, prej sem se namreč neznansko tresla in da naj ubogajo, se ne kregajo, ker če grem v bolnico..blablabla..ful občutki krivde, ker nisem sposobna opravljati starševske vloge..no..mogoče bi pogovor celo vse rešil in se spet obtožujem, da grem po lažji poti...včeraj mi je občutke krivde zelo lepo nabila svetovalka na enem sos telefonu, da je treba vedno znova in znova na različne načine skušati se pogovarjati z otroki..govorila o ljubezni..sem ji povedala, da sem starejšega zjutraj ko je šel mimo mene pobožala po glavi..ma ne bomo šli v možnosti rešitve, ker je tega toliko, da se ven ne vidiš, ni, kaj nisem probala...a pri nas je trenutno nemogoče stanje, posledica permisivne vzgoje..lajanje v mene, obtoževanje, da slabo kuham, da nimamo nič za jest (v hladilniku tri vrste suhih klobas, gavrilovičeva pašteta,...da ne naštevam)..

ne vem, kakšni so znaki bližajočega se živčnega zloma..doma imam apaurin, a baje če to vzameš, ne funkcioniraš??..jutri in pojutrišnjem imam zelo pomembne stvari, tudi pot...nimam samomorilnih misli, a vem, da bi me ubilo, če bi morala dati otroke v dom, sem že jokala in spet jočem, ko pomislim na to..

vem da bi bil to moj poraz, škodljivo za njih, oma jih noče niti za dva dni, oče nonstop na poti..v torek sem mislila, da bi šli na morje, starejšega bi pa doma pustila..a danes ta napad tresenja, starejši se niti pet sekund ni držal tistega, kar je tam pisalo in sem ga poslala v sobo in tri pm..vem da je narobe a nisem zmogla drugače....no na morje ne bom sposobna voziti, če bom na pomirjevalih..če je moje slabo počutje povezano s prehladom, kakšno boleznijo..bom tudi morala ostati doma in umikom pred starejšim ne bo nič..aja..šole ni naredil in sedaj bi on rabil mene, pogovor, psihično stabilno mamo..jaz pa sploh nisem za med ljudi..

kaj naj prosim?

[trina]

Draga Vista, meni se zdi, da ne gre toliko za to, da se nimaš kam umaknit, kot za to, da nimaš komu prepustit otrok; predvsem pa gre za tvoj neznanski občutek krivde, če ne boš naredila vsega možnega in nemožnega za otroke. Ker si za vse sama, je vse skupaj seveda še neprimerljivo težje.

Nujno potrebuješ počitek, Vista. Ne poskušaj biti superženska, ki vse zmore preprosto zato, ker mora. Mislim tudi, da se oče tvojih otrok skrajno uspešno izogiba temu, da bi zanje prevzel odgovornost in bi ti pri njih pomagal - kar je njegova dolžnost in ne bi smelo biti odvisno od njegove dobre volje. Postavi ga pred dejstvo.

Na Svetovalnih centrih imajo menda organizirane prostovoljce, ki se pridejo na dom ukvarjat z otrokom, če je treba - to so, mislim, študentje socialnega dela ali nekaj takega. Si o tem že razmišljala?

Starejšega pa očetu, brez oklevanja. In nikar si ne misli, da to pomeni, da ga nimaš rada; če bi ga ne imela - če en bi imela vseh treh neznansko rada, bi že poskrbela zase. Morda se tole kruto bere - pa ni tako mišljeno.

Vista, če hočeš pomagati otrokom, moraš najprej pomagati sebi. Sicer ne boš imela moči za nič.

[vista66]

Hvala! Spomnila si me na glavno prioriteto: skrb zame, da bom lahko pomagala drugim. To bom imela pred očmi pri prihodnjih ukrepih.

[She_]

To obvezno !! Vedno morš dat sebe na prvo mesto. Fajn bi blo če bi si najdla kšn ventil za sprostitev, vsaj en čas zase, ko se lahko zrelaksiraš. Drži se. 

[pikapolonica]

To obvezno !! Vedno morš dat sebe na prvo mesto. Fajn bi blo če bi si najdla kšn ventil za sprostitev, vsaj en čas zase, ko se lahko zrelaksiraš. Drži se. 

Čas je zdaj bolj za dejanja, kot za besede.

Poskušaj si torej vsaj za malo vzeti čas zase.

Da boš to lahko storila brez krivde, jim lepo razloži stanje, če ne bo šlo tako, pa imaš še druge možnosti poskrbeti za otroke za ta čas.
Ena od možnosti so prostovoljci, ki jih poiščeš preko raznih društev in organizacij ali pa na privat ravni.
Če potrebuješ pomoč npr nekoga, da se bo ta čas posvetil tvojim otrokom ali pripravil obrok ipd, kaj pospravil ipd, sporočiš lahko tudi sem, na forum, v kolikor ti to ne bi predstavljalo dodatnega bremena. Mogoče se kdo javi tudi tu, ki bi z veseljem pomagal (lahko kontaktiraš tudi mene preko zs, če se tako odločiš). Vedi, veliko je ljudi, ki radi pomagajo....

Če nimaš dovolj moči, da sama iščeš prostovoljce, sporoči, lahko pomagam s povezavami.
Verjemi, pot ven je...

Druga možnost je plačana pomoč, v kolikor ti denarna sredstava to dopuščajo.

Za zdaj pa predvsem poskusi si vzeti vsak dan nekaj časa čisto zase, v tem času se posveti tistemu, kar te vsaj malo sprosti.. oddahni si... pripada ti počitek, da si vsaj malo opomoreš... potem boš zmogla tudi vse ostalo in zaživela vsak dan kvalitetnejše življenje.