Nenehen strah

[Arwen]

takrat se pa skoncentiraš na mimoidoče, na promet, na dogajanje okrog tebe...opazuj oblake in išči razne oblike v njih,....

[trzinka]

Wijolica, imam iste težave kot ti. Vse misli so povezane s smrtjo in ta nenehen strah. Težko je, vem. Zelo hudo mi je, ker te razumem. Sama probam tisti trenutek razmišljati nekaj drugega, sama sebe preglasiti. Najhuje je, če si sama in nimaš kaj za početi. Jaz si začnem peti, prisiliti se moram, da grem ven, med ljudi. Nazadnje sem začela pospravljat po stanovanju, navila sem si glasbo in me je zaposlilo.
Vsako jutro me malce zvije. V petek imam prvič psihoterapijo in komaj čakam, da grem. Naučiti se moram kontrolirati in prepoznati svojo bolezen in težave.
Si se ti že kje naročila?

[jesenka79]

Hmmm ... mogoče se ti bo slišalo glupo ... kaj pa če "probaš" umret, tj. izzvati ta strah, ga sprejeti, češ umrla bom pa kaj? Seveda ne ko čakaš zunaj na bus.

Ne vem če je to kej prida uporabno ...

[wijolica]

Si se ti že kje naročila?

Ne, nisem se še naročila, doma mi pravijo, naj pokličem psihologa, h kermu sem že hodila, sam se me je sram it tja, ker ko sm bla prjavlena zadnič, nism šla. Pa tud nism tm vsega povedala in sm mela na trenutke občutek, da mi ne verjame čist (ja, sm tud sama kriva).
Upam, da v petek dobr opraviš in izveš kaj, kar ti bo v pomoč pri reševanju težav

Hmmm ... mogoče se ti bo slišalo glupo ... kaj pa če "probaš" umret, tj. izzvati ta strah, ga sprejeti, češ umrla bom pa kaj? Seveda ne ko čakaš zunaj na bus.

Ne vem če je to kej prida uporabno ...

Ne zdi se mi glupo, že neki časa razmišljam, da bi se nekak morala nekako soočit s tem strahom, da mu pokažem, da ni on "šef". Ker najbrž se strah najbolj premaga s tem, da se z njih soočiš. Mogoče bi tko lahko probala se mu upret, ko bom enkrat lahko cel dan doma, sam morm najprej zbrat dost poguma. In pol ga probat napast.

[trzinka]

Naroči se pri psihoterapevtu, ne pri psihologu .

[wijolica]

Sej vem, da grem vsem že na živce, kr grem že tud sama seb, tko da če vm grem na živce zarad mene tud ni treba na to odgovarjat. Sam dons res ne morm poleg vsega še ti jezna pa razočarana še na izpit! 
Jezna, ker se nism učila čeprov bi se lahko, ampak se nism skor nč, ker se mi ni dal! Ker bl mism na ... kt na izpit. Lan za maturo sem se pa lahko učila tud po 8, 9, 10 ur na dan, brez problema. Zdej pa tko lena! Lenoba lena! In še bl sm razočarana, ker mi je, čeprov vem, da ne znam useen, da ne znam, pr tem da sm ta izpit enkrat že padla! Pa tud me sploh ne skrbi kako bom pisala ampak me skrbi kako bom tm u predavalnci sedela 1 uro (pa preživela - dobesedno). Sam eno gromozansko željo  mam (prosm prosm prooosm uresnič se) - da mi ne bo treba spet pol ure čakat na bus!

[jesenka79]

SRAM ... globoki sram ... zelo obremenjujoč. Zapiraš se vase ... A to je del motnje. Da meniš, da greš drugim na jetra, se jim vsiljuješ ... velik ljudi ni šlo kamor koli, ko so/smo bili naročeni. Se spomnim, kako me je bilo sram fiksnega ortodontskega aparata, nisem hodila redno k ortodontu, nato pa sem se vzela skup in sem šla, da mi je na mojo odgovornost aparat dol vrgel, in tega me je bilo spet sram, ker nisem zdražala celotnega zdravljenja. Takrat sem se sebi z aparatom zdela kot spaka, pa še zaljubljena sem bila, enostransko seveda ... groza.
Velika ovira na poti do rešitve.
Mene je blo dons sram poklicat šefa da je mali spet zbolel in sem na bolniški ... pa vem, da sem naredila kar je potrebno, mali me potrebuje, brez mene bodo pa tam tudi zdržali, ni take krize. A zdaj sem kul.

Seveda bi blo fino najt terapevta, a ne morš le čakat pa se zanšat da bo on vse rešu/rešila.
No, ne rečm, da to počenš. A pri psihoterapiji je en tak catch, da ne gre brez tvojga truda. Kar ne velja za jemanje tablet, kjer se morš le spomnit in tbl. pogoltnit.

Ni recepta, kako iz krize, fino pa bi blo mal več sproščenosti in da se ne zasekiraš še zarad tega ker si v krizi ... vsak je bil kdaj. V krizi si, so what? V žlahti te bojo mel morda za čudno, ti dajal nasvete ... a ni druge, kot da najdeš svojo pot ... rešitev je v tebi, delno sama delno s pomočjo osebe ki ji zaupaš/boš zaupala, boš našla pot, sem sure.

[wijolica]

A je možn, da te je u resnic strah nečesa druzga, kot mislš? 
Kr ugotavlam, da me ni nikol (zadne čase) strah obveznosti k jih mam (izpiti, predstavitve ...) ampak me je takrt ko mam neki tazga strah, kaj če sred tistga umrem (dost je tud sam misel d bom enkat umrla). Kr sam da čutm pospešen pulz, že mislm da me je strah smrti in me konc koncov tud res rata strah tega. Pol se pa pridruž še po možnost kšna vrtoglavica, pa cmok u grlu, suha usta, mehke noge, občutk da se bom kr sesedla dol al pa bom kr naenkat neki brezveze začela tult (ker se mi bo utrgal) pol začnem še paničit in pride še bolečina okol srca, pol sm pa itak čist živčna pa preplašena. Kaj pa če u resnic sam ne znam ločt česa me je strah in usak strah zato pol res rata strah pred smrtjo? 

[jesenka79]

Lahko se pojavi strah pred strahom. Mene je blo tud strah npr. it na avtobus ker sem se bala da me bo začel ful tiščat na WC in me pol tud je. Pa tud na sprehodu po asfaltiranih ulicah, kjer se ni bilo možno skriti, pa tudi v vrsti pred blagajno ... me je stisnilo ...
Drgač pa, če meniš da ne morš funkcionirat, ti lahko tudi osebni zdravnik predpiše zdravila (antidepresivi, morda za zčetek zraven mau pomirjeval dokler antidepresivi ne primejo) za oz. proti napadom panike. Preden pač uspeš priti do psihoterapevta (psihoterapevt je lahko tudi klinični psiholog, ni nujno psihiater, zdravil pa ne more predpisovat).
Preberi si morda na tem forumu še kako zgodbo v zvezi z napadi panike, da ne bom sam jst pametvala ...