|
alexx
|
 |
« Odgovori #2 dne:: sobota, 06. junij 2009 ura: 06:22 » |
|
Še malo dopolnim Anchi, ker je v slovenščini.
Po MKB 10...Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov.....
F32.0 je blaga depresivna epizoda
F44.9 Dicosiatvina (konverzivna ) motnja, neopredeljena
Za te motnje uporabljamo dva izraza. Izraz disociativne motnje
poudarja, da gre za izgubo povezave med spomini, zavedanjem, senzorijem
in nadzorom nad vsemi temi procesi. Izraz konverzivne motnje pa
poudarja, da gre za obrat psihičnih konfliktov v telesne oziroma nevrološ
ke motnje.
Te motnje se lahko pojavljajo v vseh telesnih sistemih, ki so pod
nadzorom hotenja, in v sistemih, ki nam omogočajo zaznave zunanjega
sveta. Motnje so direktno povezane s stresom, čustvenimi konflikti in
potrebami. V svoji osnovi je disociativna motnja akutna in prehodna
zadeva, saj v 90% pride do spontane ozdravitve v nekaj dneh do najve~
enem mesecu. Pri 1/4 bolnikov se motnja ob stresu ponovi. Dobro prognozo
napoveduje nenaden začetek težav, očiten stres, dobra premorbidna
osebnost in odsotnost drugih bolezni. Kadar pa stres predstavlja nere-
{ljivo in stalno prisotno konfliktno situacijo, postane motnja pogosto
kronična. Dalj časa, ko je človek v vlogi bolnika, slabša je prognoza.(
3,5,6)
50
DISOCIATIVNE (KONVERZIVNE) MOTNJE
Občiajno motnje ustrezajo pacientovi predstavi o bolezni in so torej z
medicinskega stališča nelogčni. Ne smemo pa pozabiti, da bolniki vedno
več vedo o načinu funkcioniranja telesa in se zato tudi njihove predstave
lahko približujejo medicinskim pogledom. Pogost je tudi pojav identifikacije,
ko bolnik nezavedno dobi simptome, ki jih je imela njemu pomembna
oseba.
Te motnje so nekoliko pogostej{e med nižje izobraženimi in slabše
ekonomsko preskrbljenimi pacienti. Pojavljajo se predvsem v mlajši
odrasli dobi. Letna incendenca je 22 na 100 000 prebivalcev. Razmerje
ženske:moški je 5:1. Pri moških se konverzivne motnje pogosto kažejo v
obliki nesreč pri delu in jih kot take spregledamo. Tretjina populacije ima
posamezne konverzivne motnje vsaj enkrat v življenju.(3,5)
Pri obravnavi teh bolnikov je pomembno, da ne poslabšujemo stanja
s pripombami, da gre za izmišljene težave. Bolnik večinoma potrebuje
predvsem razumevanje in podporo, le pri daljše časa trajajočih motnjah je
potrebna napotitev na psihoterapijo. Koristno je, da bolniku že od začetka
prikazujemo psihoterapijo kot učenje premagovanja stresa.
Disociativna amnezija je selektivna izguba spomina za sveže
travmatske dogodke. Disociativna fuga je amnezija v povezavi z zavestnim
potovanjem. Disociativni stupor je zmanj{ano ali odsotno hoteno
gibanje ali odzivnost. Stanje transa in motnje obsedenosti predstavlja
začasno izgubo osebne identitete in zavedanja okolja.
Motorične motnje se kažejo kot nenavadni gibi, motnje ravnotežja,
nesposobnost gibanja, grob ritmičen tremor in podobno. Motnje so zelo
podobne ataksiji, apraksiji, akineziji, afoniji, dizartriji, diskineziji, napadom,
paralizi.
Disociativne konvulzije so zelo podobne pravim epileptičnim
napadom. Pride lahko do ugrizov, obtolčenin pri padcih in uhajanje urina.
Zavest je lahko ohranjena ali pa nastopi stupor ali trans. Kar v 30%
primerov se disociativni napadi izmenjujejo s pravimi epileptičnimi napadi.
Za disociativno anestezijo so značilne motnje po pacientovih
predstavah po oživčenju (anestezije v obliki rokavic, nogavic, meja po sredini
telesa). Pogosto so prisotni tudi parestetčni občutki. Za disociativno
izgubo senzibilnosti pa je značilno, da je izguba vida in sluha redko
popolna.
V to skupino uvrščamo tudi Ganserjev sindrom, za katerega so
značilni presenetljivo netočni odgovori. Sem spada tudi motnja, ki jo
označujemo z izrazom multipla osebnost.
51
vir: pb Begunje
Avtor: dr. Brinšek
Ves članek je na netu. Glej priponko:
|
