Naši psihiatri, pohvale, graje, Vaše izkušnje ...

[vesnav]

Te razumem. Ti pa verjemi, če hočeš ali pa ne...

Vendar je Kristy ta moment občutljiva... In rabi tolažbo. Včasih jo vsi rabimo. Tako, ki nam prav paše...

Ker je pa pametna, bo pa vedela, kako ukrepati..

Lep dan,

Vesna

[scorpion]

Jaz tudi razumem Kristyno razočaranje in jezo...

[Kristy]

Grozljivo te je brat Jazz ...mislim, da nimaš težav, kot večina na forumu...no, pa tudi, če jih,....verjamem, da ti v življenju nikol ni bilo tako hudo kot meni. Niti sanja se ti ne kaj doživljam že toliko let....ti pa tako nonšalantno pljuvaš po meni. Hvala, ker mi širiš cesto do pekla.....ni treba, mi je že nekdo drug.


So mi rekli naj vendar napišem to mojo noro zgodbo s to psihinjo na forum, da bom drugim naredila dobro....in kaj je ratalo....da zdej vsi mahate po meni.... tolko za zahvalo...

Ponavljam.....sem v slabem stanju, lepo prosim pustite me pri miru   !!!

Še najraje bi videla, da vse izbrišete od mojega 1. posta naprej.....če se le da....lepo prosim....

[scorpion]

Kar nekaj nas je blo, ki smo te razumeli....didn't you see that?

[Kristy]

Ja. Hvala.

Žal to danes ni edini šok....tako, da res težko in berem in razmišljam....da ne štejem ignoriranja-psihičnega nasilja že 14 dni....mi res ni lahko pri duši  ....mah, bo že...kot že tolikokrat...

[BB]

Kristy, zakaj pa nebi enkrat ko boš malo boljšega počutja pobegnila od nezdravih odnosov ?

[Kristy]

BB,
Zdaj imam drugo psih. in septembra začnem pri njej.

Ma sam še to no....zakaj ne prenesem grobih ljudi....tak je moj oče, tak je moj partner....enostavno grobih ljudi ne morem....pa lahko mi hočejo še tako dobro, me odbijajo....
Vedno mi je bilo vse na grob način povedano....in pri meni z brco dosežeš ravno nasprotni učinek....nikoli v življenju nisem občutila starševske nežnosti, ljubezni,....od partnerja samo na začetku, 1/2 leta....tako, da pri meni zaleže samo prijaznost in nežnost.
Grobijani me spravijo ob živce.... imam enega na dan čisto dovolj.

[scorpion]

A enega pa maš, grobega? Misliš fanta? Kako to,da si nisi izbrala bolj nežnega?

Oprosti, ne razumem...

[Kristy]

Grobega - partnerja ja, mislim.

Je dolga zgodba scorpion...enkrat drugič, prav  . Očitno je tako, da izbereš nekaj poznanega, nekaj kar ti je od nekje podzavestno poznano.... ne vem....

[Sinuska]

ali je igranje žrtve tudi simptom depresije?
tudi jaz namreč obvladam to....

jazz, hvala, ker si tako direktna. sicer ne bi nikdar želela biti na mestu kristy..... se pravi, da drugi strani tvojega kopja. ali mnenja, no

kristy, daj še enkrat v miru preberi njen post na prejšnji strani. poglej, če mordaaaaaa vendarleeeeeee nima vsaj maaaalo prav? predstavljaj si, da piše nekomu drugemu, ne tebi. ne vzemi kot napad. (saj jaz sem ista, takoj na napad pomislim, če mi kdo pove kaj brutalno resničnega odkritega). sploh pa, če je nekje globoko celo res, kar govori..... takrat sem še besna poleg.

[Kristy]

Moderatorji ... prosim no, ... lahko to ustavite   

[scorpion]

Ja razumem Kristy...si izberemo ravno takega, podzavestno, ki je recimo podoben našemu hladnemu očetu...to razumem. glede psihiatrinje pa lahko razumem tvoja čustva, ker sem bil tudi jaz velikokrat razočaran nad psihiatri...in to neizmerno...ti si morala potem še plačat..

NA LASTNI IZKUŠNJI TI LAHKO GARANATIRAM , DA OBSTAJAJO TAKI, KI RAZUMEJO...RES!!!!

Mogoče je nevarno, da pri fantu padeš v igro žrtve..nehote...vendar sem prepričan, da boš to postopoma premagala....

Sinusouida..mislim, da ni potrebno sebe obtoževat, da si besna ob neobčutljivem ravnanju s tabo...

Malo pa vseeno verjamem v tisti rek:"Naši največji mučitelji so naši največji učitelji". Pa to ne zato, ker so tako pametni, temveč zato ker so nas pripravili do čustev, ki jih sami sebi ne želimo priznati..(As sipmle as that Ton..)

[moonica]

Kristy, razumem te tudi jaz ... pa če verjameš ali ne
sem pa že večkrat opazila, da odreagiraš na podoben način kot si danes ... kar je razumljivo (glede na tvoje izkušnje, stanje...), ni pa dobro ...
po moje bi bilo pametno dobit vredu psihoterapevta ... in kot je rekel BB!!
in Kristy, glede na to, da ne poznaš jazzjazz ni lepo trdit, da ni bila nikoli v takem dreku kot si ti, da ji ni bilo nikoli zelo hudo ... in tudi pljuvala ni po tebi, veš ... čeprav se strinjam, da ji manjka občutka za kdaj kaj reči ... ampak nasplošno je prav dobro, da imamo tu takšne in drugačne ... s samim cukrom tud nikamor ne prideš (da mi je to kliknilo sem rabila nekaj let ... sama tud en velik občutljivc)

[scorpion]

Ja, Moonica, zdaj govorimo o tem,da naj Kristy obvladuje svoja čustva in naj se malo lepšra odziva in vede..vendar se mi zdi, da je bilo tako tudi pri njej doma. Pomembno je bilo kako se vede, nikogar pa niso zanimala njena čustva..

vendar se zdajle s Kristy nekaj močnega dogaja....njena čusvta so v luftu...

[jazzjazz20]

Grozljivo te je brat Jazz ...mislim, da nimaš težav, kot večina na forumu...no, pa tudi, če jih,....verjamem, da ti v življenju nikol ni bilo tako hudo kot meni. Niti sanja se ti ne kaj doživljam že toliko let....ti pa tako nonšalantno pljuvaš po meni. Hvala, ker mi širiš cesto do pekla.....ni treba, mi je že nekdo drug.

žrtev in žrtev...
in jaz na drugi strani krvnik, kajne?

predvsem pa se zeloooo motiš, da nisem imela in nimam težav, kot jih imaš sama...da mi v življenju ni bilo hudo, kot tebi...

razlika je samo v tem, da sem se odločila jaz v življenju zadeve razčiščevati, rezati bolane stvari, reagirati, odmisliti, sprejeti, se spremeniti, če je bilo to zame smiselno in bolje...v glavnem vse v svoje dobro...

na primer zadnje dneve sem se morala soočiti s tem, da mi je sin (govorim o edinem svojem otroku) ceplnil in bo ponavljal letnik...da mi je pri tem lagal...da se ni in ne namerava spremeniti (lenoba, slab odnos, laganje...)...da ne bo mogel več biti vpisan na športno gimnazijo, ker je tam razred poln in da bo namesto 20 sošolcev sedaj imel 33, da bo izgubil status sprtnika...samo kot en primer stresne situacije, ki jo jaz sprejemam v valovih...5 minut obupa in zopet racionalno mišljenje in SPREJEMANJE ZADEVE take, kot je...ter iskanje najboljše možnosti...

sem ostala pri 12 letih brez očeta (ni umrl)....in naslednjih 12 let vključena v njegova sranja (dokler se nisem distancirala, razumela, da me ni vreden, če se ne spremeni), sem se ločila pri 27 letih in ostala za vse sama z eno mizerno plačico doolgo let (10)....preživljala mobbing v STERSNI službi...delam po 10-12 in več ur dnevno v službi, kjer so "deadtimei" postavljeni na ure, ne na dneve...doma me čaka me vse od nabave, do plačevanja položnic, do razvažanja sina na treninge, ker je tudi on ostal brez očeta (pa tudi ni umrl...ampak za dolžnosti ni kaj dosti talentiran), pa čiščenje (200 m3), popravil, beljenja...etc...etc...

moj oče je bil grobjan...moj mož je bil maskilist....moj bivši direktor je bil prostak - 1000 zgodb vedo tisti, ki hodijo na skupino...

smešno se mi zdi, ko mi folk reče (znanci, sodelavci): "blagor tebi, ki nimaš problemov" in to mi rečejo samo zato, ker se smejim...ker sem dobre volje...in jaz si mislim: "dragi moji, da bi vedeli da mi je v bistvu za jokat, ampak samo moja odločitev, da probam stvari RAZREŠEVATI, SPREJEMATI, SPREMENITI....mi daja zagon, da grem dalje z nasmehom v življenje in da se SPREJEMAM svoje življenje pač tako, kot je...neperfektno in TEŽKO"...

doživela sem epizode, kot so depresija...kot je panični napad....vem kako to izgleda....
morda, če ne bi probala pogledati na vse drugače in spremeniti življenje, ki me je s temi zadevami OPOZARJALO, da delam nekaj s svojim življenjem narobe in so ti znaki pokazatelji, da je treba NEKAJ UKRENITI, bi zapadla v depresijo (kot bolezen) ali v panično motnjo (kot bolezen)...

ne maram občutka nemoči, ker vem da NEREAGIRANJE ne pelje nikamor oz. te porine še globje...

ravno zato, ker vem kje je KAVELJ, ki te izvleče ven...in to je NAŠA MISELNOST in NAŠA DEJANJA, probam to, morda na nepravi način, dopovedati vam...

žal druge "magične pilole" za rešitev NI

na koncu še...daj ne pretiravaj: "nonšalantno pljuvaš po meni. Hvala, ker mi širiš cesto do pekla"

[Aslan]

Bi bilo lepo do Kristy, da nehate komentirat njen post.
Ni prosila za pomoč, niti za komentar, le podala je SVOJO izkušnjo.
V temi, kjer zapisujemo SVOJE lastne izkušnje...z psihiatri.

Ja, mnogi smo jo spodbujali, da pove kako je doživela psihoterapijo pri Krmeljevi.
In prav je, da je napisla TOČNO TO kar je občutila, doživela.

VSAK ima PRAVICO povedati, kakšna je njegova osebna izkušnja.
In pravico ima imenovat terapevta z imenom priimkom.
In pravico ima povedat kaj ga je motilo...kaj je pričakoval....itd...

Vsekakor če si ti v vlogi pacienta in imaš terapevtsko uro skupaj z partnerjem,
se mora svet vrtet nekako okoli TEBE...o tvojih težavh...o medsebojnem odnosu, razumevanju ali nerazumevanju...in je partner zraven samo zato, da sliši mnenje psihiatra in da lahko pove tudi svojo plat odnosa...

--------
Sem bila sama v enakem položaju.
In je mož začel pri psihiatrinji z "naporno službo"....da ga zato ni veliko doma...da jaz nerazumem tega..
Pa sem odločno ustavila konje in povedala, da to sploh ni bistvo težave.
Smo prišli v nekaj urah do "težave" in je mož odkorakal ven, "ker tega ON že ne bo poslušal"....
--------
Želim, da s tem zaključimo napadanje na Kristy.
Je zelo nežna ženska in ji ni treba dodatno trpeti samo zato ker je povedala svoje mnenje javno.

Kristy drži se!
Vsak od nas ima svojo pot, nekdo zamenja 2, nekdo pa 5 terapevtov.
Pomemben je rezultat, tvoj občutek ob njem itd....
Ob vseh teh življenjskih padcih pa vseeno rastemo....vedno se spomni tega.

[Aslan]

smešno se mi zdi, ko mi folk reče (znanci, sodelavci): "blagor tebi, ki nimaš problemov" in to mi rečejo samo zato, ker se smejim...ker sem dobre volje...in jaz si mislim: "dragi moji, da bi vedeli da mi je v bistvu za jokat, ampak samo moja odločitev, da probam stvari RAZREŠEVATI, SPREJEMATI, SPREMENITI....mi daja zagon, da grem dalje z nasmehom v življenje in da se SPREJEMAM svoje življenje pač tako, kot je...neperfektno in TEŽKO"...

doživela sem epizode, kot so depresija...kot je panični napad....vem kako to izgleda....
morda, če ne bi probala pogledati na vse drugače in spremeniti življenje, ki me je s temi zadevami OPOZARJALO, da delam nekaj s svojim življenjem narobe in so ti znaki pokazatelji, da je treba NEKAJ UKRENITI, bi zapadla v depresijo (kot bolezen) ali v panično motnjo (kot bolezen)...

Jazz tudi ti imaš prav.
Ampak to je tvoj način, tvoja rast, tvoja zrelost in je točka na prehojeni poti, ki si jo že dosegla.
Vsak od nas ima svojo zgodbo, svoj razvoj in rabi svoj čas.
To je treba razumeti in spoštovati.

Bodi to kar si.
In sprejmi druge takšne kot so. Brez obsojanja.

[jazzjazz20]

HAHA...brez obsojanja....??
pa jaz ne obsojam...nekdo je že obsodil mene...

sicer pa sem kristi probala njen prvi post analizirati del po delu in sem ji poslala OS

upam, da ga bo prebrala brez predsodkov, z razumevanjem in z open mindom in, da ji bo morda pomagal


glede imena in priimka zdravnikov in javnega kritiziranja....pa je lahko to sporno...celo te lahko kdo toži

[Mačica]

Še malo off topica:

na primer zadnje dneve sem se morala soočiti s tem, da mi je sin (govorim o edinem svojem otroku) ceplnil in bo ponavljal letnik...da mi je pri tem lagal...da se ni in ne namerava spremeniti (lenoba, slab odnos, laganje...)...da ne bo mogel več biti vpisan na športno gimnazijo, ker je tam razred poln in da bo namesto 20 sošolcev sedaj imel 33, da bo izgubil status sprtnika...samo kot en primer stresne situacije, ki jo jaz sprejemam v valovih...5 minut obupa in zopet racionalno mišljenje in SPREJEMANJE ZADEVE take, kot je...ter iskanje najboljše možnosti...

Sorry, nikogar nočem obsojati, vendar se mi zdi nujno komentirati tale sestavek!!!!
Si se mogoče, kdaj vprašala, zakaj ti sin ni povedal da bo "cepnil" oz zakaj ti je lagal???
Otrok, ki se počuti sprejetega, brezpogojno ljubljenega, takih stvari ne počne!!!!!!!!!!
Poleg tega me je kar zabolelo tole etiketiranje, ki si mu ga prilepila!!!! O tem, da je fliknil govoriš, kot da je tvoj problem!! Pa ni!!! Njegov je!! Ti si svojo izobrazbo že končala in ustvarila svojo kariero, zdaj pa je na njemu, da si on ustvari svojo. Ti ga lahko le vodiš in mu stojiš ob strani na tej poti!!! Si kdaj pomislila, kako se mora on počutiti ob takem neuspehu??? Kako težko je to šele njemu!!! Ti pa vidiš samo sebe!!!! Si se kdaj pogovorila z njim, kaj si on želi, kaj on hoče, kaj pričakuje?? Zakaj je cepnil??? Tukaj so 3 variante: Ali ga ta šola ni veselila, ali mu je bila prezahtevna, ali pa ima fant psihične težave (dosti tako imenovanih "problematičnih" otrok jih ima, pa ne mislim takoj na bolezni, ampak na splošno psihično počutje!!!).
Oprosti, vem, da tale post zveni kot napad, vendar ni!!! Pišem v imenu vseh nesprejetih in nerazumljenih otrok (tudi sama sem imela podobne izkušnje), saj nas je konec koncev veliko pristalo na tem forumu tudi zaradi takšnih in drugačnih odnosov staršev do nas. Ni treba, da otroka pretepaš, nadiraš in zanemarjaš, da mu pustiš psihične posledice!! Dovolj je že, da mu ne daš občutka sprejetosti, ne glede na vse. S tem ne spozna brezpogojne ljubezni in je kasneje ni sposoben dajati niti sebi!!!

Pa še nekaj bi dodala, na to debato.
Vsak je drugačen in vsak drugače sprejema nadloge življenja in vsakomur se zdi nekaj drugega nepremostljiv problem, zato nima smisla problemov in reševanja le teh ter gledanja na njih primerjati!!
Nekoga lahko zlomi že to, da se mu razbije najljubša posoda, medtem ko se drugi brez problema pobere po smrti bljižnega!! Problemi pač niso primerljivi, saj so veliki le toliko, kot se to zdi posamezniku, ki jih doživlja. Pa tudi vsak ima svoj način reševanja problemov. Zato je ta debata po mojem mnenju brezplodna.

Da ne bom čisto off topic, bi pohvalila Ilinovo, saj se mi do zdaj zdi najboljša od vseh psihiatrov, kar sem jih obiskovala.

Lp Mačica

[Agnes]

Vsak ima pravico do svojega mnenja, svojega pogleda, svojega razumevanja, svojega videnja. Meni se sicer že v osnovi zdi ta tema hudo sporna oz. je tu potrebno ogromno previdnosti in takta pri podajanju mnenja.

Sama verjamem (morda malo naivno), da nam vsak psihiater, terapevt ... pomaga po svojih močeh in trenutnih sposobnostih. Vsak človek (tudi psihiater, terapevt ...) je človek, ki je sicer strokovno podkovan in usposobljen za to, da nam v duševnih stiskah pomaga. A je le človek, ki našo zgodbo interpretira, doživlja in vrača nasvete, napotke ... glede na svoje znanje, izkušnje, doživljanja. Ker se še prepogosto zgodi, da to ni v skladu z našimi pričakovanji, smo nanj jezni, ga imamo za slabega ... Pa sploh ni nujno, da takšen je. Lahko, da nam ne ustreza kot človek, pa se mu ne moremo odpreti, lahko nam ne ustrezajo metode, lahko enostavno ne dobimo tistega, po kar smo prišli. Pač tako je. Če si resnično želimo pomoči, moramo pač vztrajati in iskati dalje. Slej ko prej vsak najde tisto, kar išče.

Zato se mi zdi pomembno, da tudi terapevtu, psihiatru povemo, kaj pričakujemo, v čem mi vidimo težavo. In premisliti tisto, kar nam pove. Vsak pač težave drugega vidi drugače, neprizadeto. Pomembno se mi tudi zdi, da mu popolnoma zaupamo in povemo vse. Nesmiselno se mi zdi, da povemo le nekaj in potem tarnamo, da je psihiater falil.

No, samo moje mnenje, res me je spodbudila Kristy s svojo zgodbo, a je moje razmišljanje splošno. LP Agnes