Is it Me.?

[FaŁŁen angeŁ]

No kr sm opazla da tuki usi pišete svoje zgodbe jo bom še js

Stara sm 15 let.Vem ja..Rekl bote da sm sam najstnica k ji je dougcait in nima kaj za delat pa teži tuki.
No pr men se je use začelo z enim dogodkom ki mislim da je biu usodn za mene.Pač ati se je 1x u živleju pač mal bol napiu in sta se z mamo kregala.stara sm bla mogoč 3 leta.nism bla navajena tega..ka se je zgodilo po prepiru nebom govorla.
Od tistega dogodka sm se začela bat teme.večkrat sm ponoč bedela in gledla u strop kr nism mogla zaspat.strah me je blo da zaspim in umrem.to fobijo mam še zdeii.no in pol smo se preselil. nikdar nism spala brez luči.če sm bla u temi me je blo res ful strah.no in lani se mi je zgodilo da sm mela ceu dan bolečine u srcu.misla sm da umiram. ker se to ni nehalo sm šla k zdravniku.reko mi je da mam napad panike in dau ene tablete.in zdeii nwem več če se mi meša al ka. sploh nism več ista kot sm bla učasih.
Starši mi res dajo use kar rabim.s fotrom se kr napreii kregam.z mamo učasih ampak ne velik.
K psihiatru me je srah it. neki časa nism jedla in so misl da sm dola anorexio pa so me dal k psiiatru ampak sm nehala hodit k njemu. Usak dan bol me je strah da se mi ne zmeša.Večkrat me boli trebuh zarad tega. Pa u srcu me stiska.In se mi zdi da umiram.res ful me je strah.zdeii grem tud napreii u šolo,meli smo nacionalna preverjanja in je blo ful stresa. in me je straaah.strah me je da se mi zmeša.
In zanima me če si lahk na kak način pomagam sama. neb rada pristala u psihiatrični bolnišci.

[Soncnica]

Glede na napisano bi ti tako čist laično svetovala da si poiščeš dobrega psihoterapevta, psihiatra. Nič ne napišeš zakaj si nehala hodit k psihiatru in zakaj se jih bojiš? Zaradi tega, ker hodiš k psihiatru na pogovore nisi nora, čudna ali bohnedaj neumna. Psihiatri so samo usposobljeni (nekateri bolj, drugi manj) ljudje, ki znajo pomagat, svetovat nam, ki potrebujemo pomoč, kako naprej, kako se naj lotimo stvari, da nam bo uspelo.
V okviru društva DAM (nebojse) potekajo tudi skupine za samopomoč... Morda bi tudi prišla kdaj na kakšno skupino in potem vidiš kako naprej...

Vse dobro!
Soncnica

[FaŁŁen angeŁ]

Nehala sm hodit ker je pač mi reko da mi ni treba več da nimam anoresije. nikdar mu pa tud nism povedla za to. Kie pa so te skupine?

[Soncnica]

Tukaj imaš sprotna obvestila o terminih: http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html
tu pa splošno o skupinah: http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=433&Itemid=66

lp, soncnica

[FaŁŁen angeŁ]

Hvala za odgovor. Sam js nemorm nikamor od tuki ker nimam prevoza pa to...Bom že preživela

[Soncnica]

Kaj pa če bi poiskala kakšnega psihiatra, ali terapevta in poskusila ponovno? Ker veš, med tabo in njim/njo mora vladat zaupanje, če želiš, da ti bo pomagalo. Lažje boš tudi reševala stvari, ki so se ti nabrale v vsem tem času...

Vse dobro,
soncnica

[FaŁŁen angeŁ]

nwem...ker js mislim da še nism tok daleč da bi ga rabla

[Arwen]

nwem...ker js mislim da še nism tok daleč da bi ga rabla

kako veš, če ga še nisi obiskala? lahko pa ti pogovor koristi, skupaj lahko marsikaj potuhtata.... 

[kagome]

Draga Fallen Angel, jaz ti zelo resno svetujem da gres k psihijatru in to zdaj takoj. Poslusaj, leta sploh niso pomemna. Jaz sem stara 31 let, moje prve tezave so se zacele ze v osnovni soli, in za zdravljenje sem se odlocila komaj kaksnih 3, 4 leta nazaj. Zakaj tako pozno, ne vem, oz, ima veliko dejavnikov, pa če bi zdaj to tukaj zacela razlagati bi se full razvleklo. Torej, vse se da pozdraviti, ampak najboljse in edino pametno je poiskati pomoc pravcasno, oz. zdaj!!! Ne se bat psihijatrov ali cutiti odpor, meni so da zdaj ogromno pomagali. Pa tudi , ce ti bo treba iti v bolnisnico, verjemi mi , da to samo koristi. Pred kaksnih pol leta sem 2 meseca bila v Idriji na terapeutskemu oddelku, (skoraj eno leto sem premisljevala iti ali ne, ker sem ze imela napotnico v rokah, in pol sem rekla, ma grem poskusit, pa bo kaj bo, in verjemi mi da je bilo zelo od pomoci, pa se spoznas ogromno ljudi z istimi, podobnimi, razlicnimi tezavami, se rodijo taksna mocna prijateljstva kaksna ne bi bila mozna v "normalnemu svetu", in , in, in.. In se nekaj, ne bi verjela kako je se je druzba spremenila, po odpustu iz bolnisnice so me tako lepo docakali in prijatelji, in zlahta, in sodelovci. Se dan danes nisem slisala nobenega slabega komentarja, samo nasprotno. In ja, na nasemu oddelku, ki je mesan, so bili ljuje od 16, do 70 let, zelo pisana druzba. Bolezen ne bira...). Torej, ker sem jaz cakala tolika leta na zdravljenje, seveda da se bom zdaj z veliko napora, muke, in truda pozdravila. Ce gres takoj, ko je problem se "mlad", procent da se pozdravis je zelo visok. Zato, prvo k strokovni osebi, zdaj takoj, in pol bos videla kako naprej. In pusti zdaj bolnisnico, in ta strah da bos bila hospitalizirana, o tem bo strokovna oseba razmisljala, ne ti. In seveda, psihoterapija. In ce ti bo kdo predpisal helexe, ne jih jemljat, jaz imam hudo odvisnost od njih in verjemi, ni to nic lepega. Torej, pogumno po pomoč, ti si edina pomembna, in sama ves da zdrav clovek ima bolj kvalitetno zivljenje, bolj uziva v sakemu dnevu, in ti si se tako mlada da je tvoja pozdravitev vec kot zelo mozna.

Drzi se, in upaj se

[nenci]

Jaz pa mislim, da bi bilo zelo dobro, da obiščeš kakega psihiatra. Seveda ga rabiš. Če se spomniš dogodka od toliko časa nazaj, ki ti je povzročil strah preh temo, te to peha v anksioznost.
Zato se psihiatra prav nič ne boj. Saj niso nobeni baubavi. Pa povej mu vse svoje težave. Le tako ti bo lahko pravilno svetoval kako naprej. Le pogumno.

[FaŁŁen angeŁ]

Hvala usem.
Mogoč bom šla k psihiatru ampak u psihiatrično bolnišnco pa ne.ker se mi bi tam itak še stokrat bol zmešalo

[jesenka79]

No, sej tko hitr te tut ne dajo u bolnico.
Super, kagome, da imate takšno izkušnjo z bolnišničnim zdravljenjem.
Fallen angel, uporabniki psihiatrije so med sabo zelo različni in ni fajn reči "se mi bo zmešalo" (v mislih: tako kot onim psihotom, js pa nočem bit zmešana tko kot oni). Kaže na predsodek, za katerega nisi sama kriva, v družbi je pač prisoten (stigma).

Tendenca je sicer, če se le da, da se uporabniki psihiatrije obravnavajo ambulantno.

Imam osebno izkušnjo (ni strokovno mnenje), da bi tut men lahko pripisal kar nekaj diagnoz, a nekatere motnje izzvenijo tut same. Zdej si očitno v divjem obdobju, stres, zato se motnja še bl pokaže. Mogoče res trenutno nisi življenjsko ogrožena, a kvaliteta življenja se izboljša, če si pustiš pomagati. Do neke mere lahko zdržiš, a si potem še v večji nevarnosti, da "se ti strga". Moja osebna izkušnja (sm tut nagnjena k temu "sj bom že zdržala").

Tko da ne bat. Psihiatri/nje so normalni ljudje, niso oni iz filmov, ki bi te prvezal na pojstlo in stresal z elektrošoki ... Je pa po mojem človeškem opažanu fajn če o morebitnem obisku specialista te stroke poveš le nekaterim, še posebej če si s podeželja, zarad stigme pač.

Tablete imajo stranske učinke, sploh pomirjevala pa lahko vodijo v odvisnost. Tko da se strinjam, da je psihoterapija tu bolj na mestu. Če je treba, so tbl. pač v pomoč, niso pa rešitev problema.

[scorpion]

F.E.  Me prav zanima kaj je bilo bistveno pri tistem dogodku iz otroštva...Tisti spomin (morda je celo prvi spomin) ima gotovo velik čustven pomen zate..in takrat se je zgodilo nekaj zelo prelomnega zate...česar nisi mogla nikoli podoživeti..in izraziti...

Tvoja sedanja mučna občutja panike so v bistvu enaka tistim takrat ko si bila majhen otrok..Tisti dogodek je le prelomen. Se je pa gotovo celo tvoje otroštvo dogajalo nekaj, v medosebnih odnosih s starši, kar je usodno vplivalo nate, te določilo, določilo tvoj življenski scenarij in sedanje trpljenje (bi rekel Berne..transakcijska analiza)...

In zato je ta spomin tako pomeben zate..

[FaŁŁen angeŁ]

Ma nč ni blo s starši takega..usaj da bi js vedla ne

začel se mi je use skupi pred enim letom.pa neki caita je ok pol pa se neki stresnega zgodi sm pa čist cela out
Nwem ka mi je no...lahk je to tud od kakih fobij? strah pred spanjem,temo in smrtjo? ker js mam te fobije

[FaŁŁen angeŁ]

Heii.

Dans fzl težje diham zdi se mi da me kr naprej duši..in pol kr naprej mislim da bom umrla alpa skupi padla..
pa sm šla na sprehod k mi ponavad ful pomaga.
mal bolš je.
pa čudn občutek u grlu mam..pa glava me boli.
a to je lahk kaka panika pa to? 

[Slavka]

Pozdravljena! Naj ti napišem nekaj spodbudnih besed. Vem kako ti je,ko imaš občutek,da se ti bo zmešalo. Tudi jaz sem ga imela. Sem na odgovornem položaju v računovodskem podjetju in najhuje mi je bilo,da kar naenkrat ne bom ničesar več vedla,znala ali pa celo poznala svojih otrok. Kar obšlo me je,da se mi bo zmešalo,da me bodo odpeljali v psihiatrično bolnico in bom tam vegetirala...AMPAK... ne boš verjela, ni se mi! Po treh mesecih matranja in prigovarjanja okolice,da bom to zmogla sama,da sem itak dovolj močna in pozitivna,sem ugotovila,da tako ne gre več naprej. Nisem bila več jaz! Šla sem k psihiatru, se z njim pogovorila,dobila AD in začela z zdravljenjem. Šlo je počasi,prepočasi zame,ki sem bila nestrpna vendar so šle stvari na bolje. Občutki,da se mi meša so izginili,počasi se je vrnila volja do življenja in aktivnosti. Postala sem skoraj spet JAZ. Svetujem ti,da čimprej poiščeš strokovno pomoč,prejmeš ustrezno zdravljenje saj to ni nič sramotnega. Veliko ljudi obiskuje psihiatra, v današnjem tempu življenja bo tega vse več in tudi ljudje se tega več ne sramujejo. Jaz odkrito povem kakšne težave sem imela,ni me sram, pravi prijatelji so mi ostali ob strani, ostalih pa itak ne rabim.  Bodi pogumna in res čimprej obišči zdravnika!

[FaŁŁen angeŁ]

Hvala za te besede
sam zdej sm prebrala uno zgodbo k jo je ena napisala da ji je uspelo premagat use to...da se je sprejela...in sm se odločla da se bom tud js..kr tak faini občutek je biu ko sm brala..kr naenkrat konc te tesnobe..res neznam opisat. In sm ji ful hvaležna da je to napisala. Ker mi je to dalo neko voljo in pač se sploh več ne počutim zmešana.
Js sm pač ful navezana na dom pa družino in ju3 grem za 2 dni z enimi nekam. Pa me je mogoč tud to dans mal tak...pa valeto sm mela..pa jeseni grem na novo šolo..res tto leto je ful stresno zame...useen vrjamem da mi bo uspelo