ODLOČITEV - LOČITEV?

[Tačka]

Jaz pa mislim, da je že spokal kufre in šel ..  .. in nima časa odgovarjati na komentarje 

Drugače pa, moje mnenje je - čimprej narazen , ker če je vse res (pa ne, da mu čisto vse verjemem - to je pač njegovo "videnje" ... , dolgotrajno , preprekanje, "fasada" ki jo kažeta drugim ljudem )..  bo obema lažje eden brez drugega, pa še hčeri, ki ne bo poslušala tega njunega "podje*avanja" ..

[ton]

Evo, res je, spregledal sem, da je PeSa v debati že omenil hčerko, in se ponižno opravičujem, da nisem z enakimi argumenti, kot jih razlagam zgoraj, stopil v debato že takrat.

Trina, če me v svojem svetogregorjanskem veselju res tako rabiš za zasebnega zmaja, odpri vendar temo in izvoli, malo mi je, priznam, že neprijetno, ko niti kihnem ne več brez tvojega poduka.

[trina]

Lepo od tebe, da si se opravičil.

Zmajev imam lastnih dovolj, Ton - samo dvoličnosti ne prenašam. Do naslednjega izpada imaš mir .

[PeSa]

Komaj sem uspel prebrati vse debate, ki sem jih sprožil z zadnjim oglašanjem. Res sem se precej zaposlil, da se s tem izognem daljšemu bivanju doma in prenašanju razmer. Saj nisem rekel, da bom nehal skrbeti za hči, še vedno sem pripravljen prisluhniti željam in potrebam. Vzgoja je pa z moje strani propadla, ko mi je žena v pričo hčere večkrat oporekala moje vzgojen ukrepe. Saj ne rečem, da ni pridna in da tudi kaj naredi, posebno če ji mati naloži opravilo (mene pa malo ignorira). Res je tudi, da ne znam izkazovati čustvenih odnosov (objemi, družinski poljubi ipd.) Sem pa za pogovor, če je le ta v normalnem tonu. Omenjeno je bilo tudi, da vso krivdo valim na ženo. Priznam, da tudi jaz nisem brez napak. V vseh teh letih pa se je nabralo toliko, da ne prenašam več družinskih odnosov, podrejanja, usklajevanja ........ Nadvse si želim osamosvojitve! Žena me je včeraj skoraj na kolenih prosila, da naj neham s postopkom, da me ima rada itd. itd. Pa kaj pomaga, če sem jaz do nje izgubil vsa čustva. Vsako podaljševanje zveze vodi le v trpljenje tako na eni, kot na drugi strani, saj ne moreva vsa sporna leta izbrisat in zaživeti, kot da ni nič bilo. Obljublja vse, a to so le besede, izvesti pa mislim, jih nebo mogla, ker poznam njen karakter (pa tudi karakteristike tašče, ki se z leti izražajo tudi v hčeri - ženi).
Upam, da je bilo razumevajoče, saj sem danes malo utrujen, neprespan in razdražen.
Vse sodelujoče v razpravi lepo pozdravljam!

[Aslan]

PeSa ti najbolj poznaš situacijo in veš kaj je prav zate!
Sledi svojim občutkom...

Predvsem smo sami odgovorni za svoje življenje.
Sami nosimi odgovornost in posledice svojih odločitev.
In od vseh ljudi na svetu, lahko spremenimo le sebe.

Morda tudi tako...da druge laže razumemo in jim damo novo priložnost..
Morda tako, da vemo, da gremo naprej sami...
Morda tako, da se naučimo povedati kje nas čevelj žuli, saj nam drugi misli ne berejo z oči.

Drži se!

[scorpion]

Pesa..men je všeč, da kar naprej neki ne tarnaš, temveč si ukrepal..držiš se svojih načel in občutkov..Če ne čutiš do žene več privlačnosti se ne siliš več v ta odnos z nobeno moralo...

Kar se pa odnosa s hčero oz. z otroki tiče pa ne morem presojati, še manj obsojati....Lepo je, če te otroci imajo še vedno radi tudi ko oddideš..in imaš z njimi lep odnos..

Pri tebi se mi pa zdi, da so te ženske (tašča, žena in hči) v nekakšni koaliciji dobesedno odrinile na stranski tir in tega se ne greš več...in prav je tako..

ne vem kako bo kak drug moški zdržal v taki moški antipropagandi..

Kar se otrok tiče praviš, da ne znaš pokazati svojih čustev....Kako potem hčerki čutita (se mi di, da imaš dve), da jih imaš rad? Upam, da tvoja pozornost, ki jima jo namenjaš, ni le v kritiki in zahtevah...temu se reče negativna pozornost...rezultati so običajno slabi..

hčerki bosta namreč vedno del tvoje družine, ne glede kako si jo boš v prihodnosti oblikoval...

[PeSa]

Aslan in scorpion - hvala za spodbudne besede. Ja, imam dve hčeri, ki sta praktično edinki, saj je med njima 12 let razlike. Starejša že živi pri fantu (ni še čisto trajno) in se z mano sicer pogovarja, sploh če kaj rabi, drugače pa je vzdušje bolj vzdržano. Mlajša pa je doma, kar sem že navedel. Ta pa je bolj samosvoja in hoče imeti svoj prav. Tudi pri njej je tako, da se pogovarja, če to njej paše. Če pa jaz hočem, me pa ignorira. Saj pravim "zgrešena vzgoja". Za popravke je pa že malo pozno.

Zato je moja želja, da jih pustim na miru, da uživajo, saj se one tri znajo skupaj držat in sodelovat.
LP

[ton]

Ne zameri mi, PeSa, če vztrajam, ampak očitno je tudi odnos do hčera del zgodbe, ki je privedel do tega, da te zdaj že cela horda žensk tišči k tlom in ti ne pusti dihat (prišparal si si samo svojo prvotno mamo, ki, kot pišeš, jo snaha gnjavi). Že zato ti težim, ker se ti zelo verjetno utegne vse skupaj ponoviti v novem življenju.
Tak občutek imam, da si se v preteklosti ob vsaki sporni zadevi nekako umaknil iz so-upravljanja s hišo, z družino, z odnosom, z očetovstvom... in te je to vse skupaj tlačilo v zmeraj bolj brezizhoden položaj, ko so se ZARES začele dogajati zadeve, da te ima žena za otroka in celo psihiatri grozijo prav po otročje ('če ne boš priden, ti bom vzel vozniško').
Kaj je pripeljalo do tega položaja?
Ja, niz neugodnih okoliščin. Ampak kako boš zdaj? Bosta razporoka in odhod uredila zadevo? Boš znal zaživeti na svojem? Upam. Ti pa res priporočam, da se nekako poskusiš približati hčerama. To, da sta s tabo prijazni le, kadar te rabita, je en tak priročen odgovor, ki lahko pomeni marsikaj - tudi to, da pravzaprav ne veš, kaj bi z njima.
PeSa, tudi sam imam dve hčeri, verjetno me je zato tvoje pisanje tako prizadelo.

[scorpion]

PeSa..to je kr res očitno, da imaš težave s pristnostjo v odnsu s hčerami...One so sedaj v letih, ko so že po naravi uporniške, imajo labilno razoploženje, preveč so kritične itd..In ti jim ne moreš priti blizu, ter se hitro umakneš..Imaš težave v sproščenem in spontanem kontaktu z njimi...

Kar se pa tiče odhoda iz te zveze pa te podpiram..Občutek imam, da običajno tisti, ki so problematični v družini, npr. očetje, ki trpinčijo, zatirajo, dominirajo itd...NE ODIDEJO...In tudi ne pustijo komu drugemu, da bi odšel...

Včasih se potem to lahko tragično konča, če gre za hude konflikte z nasiljem..Pri tebi zadeva ni tako huda...seveda...Je pa zanimivo, da je žena začela prosjačit, da ostani, ko je videla, da se odločno odpravljaš oditi..