Sej ne vem kje začet
Pa bom začela pr otroštvu...
Ni blo ne vem kako nesrečno,srečno pa tud ne glih
Mama je bla raje po gostilnah kot doma,čeprav ok...za tisto najnujnejše je poskrbela,ampak je vedno najbol bolelo to da je dala več na tako imenovane "prijatelje" kot svoje otroke
Pri mojih 20 letih je poskušala narediti samomor...pri mojih 21 umrla za posledicami raka
gremo k očetu
Skrit alkoholik...zdaj ozdravljen brez kakršnekoli pomoči ampak samo s svojo voljo se je spravu iz tega
Je odličen deda moji hčerki in ne morem si predstavljati da bi bila ona zdaj ko sem v bolnci (zakaj...do tega pridem kasneje) kje drugje kot pri njem
Pri 17ih sem spoznala očeta moje pupe in takoj sma šla na svoje...saj takrat kot najstnici so se mi razmere doma zdele nevzdržne...in tako sem šla od staršev k fantu ki je itak mel kontrolo nad mano js pa sem se pustila samo da nisem bila sama in da je bil nekdo ob meni
Čez 4 leta sma začeladelati na otroku
Umes se je zaposlil v vojski in bil posledično ogromno po terenih
Takrat se je začelo...ljubosumnost,nadzor,kontrole po telefonu...
In vsak negov teren sem razmišljala kako se naj tega rešim,ga pustim,grem z hčerko na svoje
To sem tudi storila...decembra lani
Bila sem srečna kot še nikoli
Vse dokler ni prišel domov,takrat pa se je začelo
Kar naenkrat sem se "odličila" da brez njega ne morem živet da ga hočem met nazaj
WTF...resno ne vem zakaj,kako...potem sem v neki knjigi prebrala o odvisnosti do človeka...možno
Al je bla to ljubezen al odvisnost pravzaprav ni več važno
V glavnem...ko je bil doma kak teden je prišel k meni na pogovor
Imela sem že pripravljeno poslovilno pismo ampak nisem imela poguma da bi to nardila
Nekaj časa ga še prosim,grem proti balkonskim vratam in skočim...sej se ne spomnem glih ampak se mi zdi da me je poskušal zadržat,da ne bo kdo mislu da me je kr gledal...
Naslov teme pa je tak zaradi tega ker sem skočla iz 8ega nadstropja in če to tako približno preračunaš je to okol 20-25 metrov...js pa sem jo odnesla z "majhnimi" posledicami oziroma čudež da sem sploh preživela
Padla sem na pas trave,glavo ene 20cm od betona...
Zdravniki pravijo da bom hodla
Levo nogo lahko premikam,čutim je ne od kolene navzdol oziroma na enih mestih jo na enih ne ampak pravjo da se bo to z razgibavanjem pozdravlo
Rit,splovilo,noge odzadaj do kolene...mrtvo :-
Vode in blata ne čutim...kar se tiče vode so me naučili da si jo sama jemljem,za blato bom nosla pač plenice saj ni smotrno da mi dajo vrečke če je pravzaprav z črevesjem vse ok,deluje...sam čutim ne
Za sabo mam 6 operacij,10 dni kome,danes mineva 58i dan v bolnci...železje v polovici hrbtenice in medenice
Jutr mam naročenega psihijatra ker preprosto ne vzdržim več tega da se cele dneve derem,na karkoli poštudiram je negativno,počutim se sama (kljub obiskom)
sekiram se za take stvari ki same po sebi sploh niso pomembne,ampak meni se zdijo ogromne prepreke
Kako naj zaključim ne vem...vnaprej se zahvaljujem za kakršenkoli nasvet,odgovor...karkoli
LP
