FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte. sreda, 23. maj 2012 ura: 16:33


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: 1 ... 5 6 7 [8]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: zdravnica  (Prebrano 6327 krat)
0 uporabnikov in 4 gostov pregleduje temo.
Aslan
Global Moderator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 4.533


Kraljestvu našega življenja vladamo mi sami.


« Odgovori #140 dne:: ponedeljek, 08. junij 2009 ura: 21:20 »

Vidim pa, da je bolezen dana tudi v blagoslov in da ni fore, da za vsako ceno eliminiramo trpljenje. Lajšamo že, pomagamo lahko do neke mere, a včasih je tako, da lahko bolezen jemljem kot svojo ne le usodo, pač pa nalogo. Nenavadno?

Po mojem nas bolezen pripravi, da se zazremo vase, spoznamo svoje bistvo in sledimo odtlej v življenju sebi. Mnogi, ki so preboleli raka ali ki se soočajo z depa-anxa duševnimi motnjami so rekli HVALA BOLEZNi...saj šele po njej sem spoznal resnično vrednost življenja...

Vse v življenju ima svoj smisel, umetnost življenja je to prepoznati....
videti ovire, primanjkljaje, napake.. kot priložnost za svojo rast...
Prijavljen

Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
ton
Druge motnje
Expert
*
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 1.138



« Odgovori #141 dne:: sreda, 10. junij 2009 ura: 07:51 »

Jasenka, zelo modro.
Ja, pri dohtarjih radi pozabimo, da se bavijo tudi s smrtjo in umiranjem, ne samo z visokimi plačami in silnim trpljenjem med dežurstvi in pripravljenostjo.
Zelo sem ti hvaležen za uvedbo logoterapije: sem šel malo gledat (prej sem bil mislil, da gre za neko preprosto tehniko učenja 'slabega branja' pri otrocih, zamenjeval sem z logopedijo, srammebilo), zdaj pa vidim, da gre celo za hud psihoterapevtski koncept, ki ga je Frankl razvil ob in proti Adlerjevemu in Freudovemu. Vau!
(http://marela.uni-mb.si/skzp/Srecanja/SloScena/StudDneviSKZP/Zborniki/Rogla2001/Splet/Modalitete/Logo.htm)
« Zadnje urejanje: sreda, 10. junij 2009 ura: 09:05 od ton » Prijavljen

Anuška, javi se! In kje neki kolovrati Scorpion?
amadeus
Druge motnje
Veteran
*
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 847


Izaija 2 : 2 - 4


WWW
« Odgovori #142 dne:: sreda, 10. junij 2009 ura: 09:05 »

Sem malo pobrskal po tej temi, pa me je prijelo, da še sam malo priložim... upam, da mi bo to uspelo na tak način, da bom za silo razumljen, ker se mi zdi, da pogosto nisem...unsure

Torej: V odnosu starši - otrok je pomembno, da se starši zavedajo otrokovih omejitev in da otroci kažejo dolžno spoštovanje do staršev. Iz tega razloga starši in otroci nikakor ne smejo funkcionirati na prijateljski osnovi, ker je to za otroke prenaporno in za starše znak nedoraslosti.

Starši si svojo avtoriteto lahko zagotovijo na različne načine; telesna kazen je po mojem zadnja možnost. Tega sem se pri vzgoji svojih otrok vedno zavedal, čeprav so mene vzgajali drugače - precej trdo. Pa vseeno nama ni uspelo vzgojiti otrok brez tega, da ne bi parkrat dobili po riti, kot se spodobi - in tega ne obžalujeva - v večini primerov je bilo potrebno.

Prijavljen

_______________________________________ ___
VSE v tem postu je izraz mojega osebnega mnenja, razen URL naslovov in citatov. Prosim verjemi mi, da nimam nič proti tebi, ko se večkrat ne strinjam s tabo
trina
Druge motnje
Veteran
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 972



« Odgovori #143 dne:: sreda, 10. junij 2009 ura: 12:00 »

Amadeus, do zadnje črke se strinjam s tem o avtoriteti: seveda otrok nujno potrebuje avtoriteto in bistvo te starševske avtoritete je ravno postavljanje meja otroku, o čemer smo tudi že pisali v temi. Otrok mora imeti za starše mamo in očeta, ne pa prijateljev - odnos med prijatelji je nekaj drugega kot odnos med starši in otroki. Starši so dolžni otroka ščititi in varovati in mu zadovoljiti vse osnovne psihične in fizične potrebe. Poudarjam: potrebe, ne želje - da ne bo nesporazuma. Potreba je nuja; želja je luksuz. Starševska ljubezen in starševske dolžnosti niso to, kar dobi človek od prijateljev. In starševski odnos nikakor ne izključuje zaupanja in zaupnosti, kar naj bi označevalo odnos med prijatelji - obsega pa poleg tega še bistveno, bistveno več.
Starši, ki po vsej sili želijo biti otroku samo prijatelji, mu s tem delajo veliko krivico in ga spravljajo v stisko. Če se odrečejo vzpostavljanju svoje avtoritete, otroku ne delajo prav nič dobrega, kot so morda zmotno prepričani - nasprotno, prikrajšajo ga za zelo pomembno plat življenja in ga prezgodaj potisnejo v vlogo, ki ji še ne more biti kos. In se strinjam, ja, da je to znak nedoraslosti.

Otroci med odraščanjem nujno potrebujejo avtoriteto - že zato, da se ji lahko upirajo in s tem ugotavljajo, kje imajo meje. Vsak normalen dve- do triletnik mora imeti napade trme, s katerimi preizkuša avtoriteto staršev in se s tem uči prenašati omejitve in sploh medosebnih odnosov; ravno tako, kot se mora vsak normalen najstnik vsaj malo upirati staršem in učiteljem, to je najstniški dobi imanentno. Ravno s tem otrok skozi celotno dobo otroštva in najstništva oblikuje svojo osebnost. Dobri starši niso tisti, ki otroku v vsem ugodijo in mu v vsem popustijo, temveč tisti, ki znajo otroku na pravilen način postavljati meje. Kar pa, vsi vemo, ni ne lahko ne preprosto. Meje se postavljajo tako, da otroke naučimo spoštovanja, ne strahospoštovanja; in spet ne tako, da jih sploh ne postavimo.
« Zadnje urejanje: sreda, 10. junij 2009 ura: 12:06 od trina » Prijavljen

Če hočeš zmagat, ne smeš zgubit. (Otto Grunf)
Strani: 1 ... 5 6 7 [8]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.4 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.087 sekundah z 21 povpraševanji.