Vidim pa, da je bolezen dana tudi v blagoslov in da ni fore, da za vsako ceno eliminiramo trpljenje. Lajšamo že, pomagamo lahko do neke mere, a včasih je tako, da lahko bolezen jemljem kot svojo ne le usodo, pač pa nalogo. Nenavadno?
Po mojem nas bolezen pripravi, da se zazremo vase, spoznamo svoje bistvo in sledimo odtlej v življenju sebi. Mnogi, ki so preboleli raka ali ki se soočajo z depa-anxa duševnimi motnjami so rekli HVALA BOLEZNi...saj šele po njej sem spoznal resnično vrednost življenja...
Vse v življenju ima svoj smisel, umetnost življenja je to prepoznati....
videti ovire, primanjkljaje, napake.. kot priložnost za svojo rast...