Ekstrasistole

[Hana]

Pozdravljeni,

še enkrat se oglašam, ker sem po pomoti zbrisala prejšnjo sporočilo. Skratka, rada bi se vam pridružila, ker se soočam z enakimi težavami kot vi. Imam občasne tahikardije in ekstrasistole. Opravila sem vse kardiološke preglede in vse je bilo bp. Jemljem concor (beta blokator), ta predvsem preprečuje napade tahikardije in moram povedat, da od takrat ko sem jih začela jemat, je napadov res manj. Pravzaprav je od zadnjega napada tahikardije minilo že 2 leti. Takrat sem bila zaradi porasta pulza na 200 utripov/minuto v bolnišnici, kjer so mi med napadom naredili preiskave in postavili diagnozo PSVT (paroksizmalna supraventrikolarna tahikardija) - nekaj takšnega , upam, da sem prav napisala. Če sedaj začutim hitrejši pulz, pač vzamem lexaurin in do sedaj je pomagalo, stanje se mi je umirilo. Ekstrasistole pa me spremljajo ves čas, Včasih je obdobje ko jih skoraj ni, včasih pa obdobje ko jih je veliko in takrat od strahu ohromim.  V bistvu pa sem ves čas v strahu kdaj se bo pojavilo in kaj še lahko sledi, če je lahko še slabše. Zanima me, če je že komu uspelo normalno zaživet s tem, oziroma kako se naučiš živet s tem brez strahu in kako ter koliko se gibate in ukvarjate s športom? Pa še nekaj, je že kdo šel na letalo, ker sem namreč nekje prebrala, da je tudi višina za nas nekako sprožilni dejavnik za ekstrasistole. Tam pa vsi vemo, da je skoraj vsakega strah že zaradi drugih stvari, prvič na letalo, da ja ne bo dol padlo in podobno. No, mi imamo skrbi pa še s tem, kaj če me bo zagrabilo na letalu, kaj potem?  Še več je takšnih in drugačnih dilem, ki se mi postavljajo in mi omejujejo življenje. Zaenkrat toliko.

Lep pozdrav, Hana!

[Anchi]

Pozdravljena Hana,
če se ti utrip izboljša po Lexaurinu, potem je skoraj zagotovo psihičnega izvora. Pa tudi sama mislim, da se zavedaš, da imaš zdravo srce, če ne ne bi poiskala tegale foruma .
Diagnoza paroksizmalna supraventrikularna tahikardija pa je zelo strašljiv izraz za nekaj, kar pravzaprav pomeni samo pospešen utrip. Jaz sem dobila ob obeh napadih panike za katera sem šla na urgenco tole 'diagnozo'. Ne pomeni nič hudega, niti trajnega. Če ti vsi zagotavljajo, da imaš zdravo srce, potem jim verjemi. Vem, da je težko, meni je bilo tudi. Vedno sem si mislila "prav, prav, bomo že videli kdo ima zdravo srce, ko me bo enkrat kar pobralo". Pa me ni. Občasne eksrtasistole imam še vedno in jih bom verjetno imela za vedno. Sploh v stresnih obdobjih ali zdaj v vročem vremenu. Ekstrasistole same po sebi za zdravo srce niso nevarne, res ne. Sploh. Samo strašno neprijetne.

In čisto zares drži, da manj kot se osredotočamo nanje, manj se jih bojimo in s strahom pričakujemo, manj jih je. V obdobjih, ko sem prežala na vsako, jih je bilo toliko, da si nisem upala niti skloniti, kaj šele telovaditi ali kaj drugega.

S telovadbo in hitrim utripom je tako, da je treba začeti po malem. Da se navadimo na razbijajoče srce in hitri utrip. Da se malo 'cepimo' proti tem občutkom in da nam postanejo domači. Morda najprej s sprehodi (zvečer, ko je bolj hladno), nato pa počasi stopnjuješ (daljši/hitrejši sprehodi, pa malo v klanec, kaka druga oblika telovadbe, itd.)

Jaz sem pred par tedni npr. začela s tekom. Sama si narekujem ritem in dolžino (pa sem vseeno čisto paf in auč po 10 minutah ) in ti povem, da kljub temu, da med tekom dihačim na vso moč, sem rdeča v obraz (jaz, ki nisem nikoli rdeča v obraz) in me vse boli, razbijanja srca sploh ne čutim, pa me je skrbelo, da ga bom. Pač, gre hitro (kar čutim samo, če si dam roko na vrat) in potem se umiri v nekaj minutah, med hojo domov. Ni razbijanja, ni ekstrasistol.

Upam, da si prebrala celo tole temo, ker je nekaj praktičnih nasvetov notri (kaj narediti, ko nas zagrabi ipd.).

[Hana]

Zdravo Anchi,

hvala za tako optimistične besede, bom zbrala ves pogum in poskusila s kolesarjenjem, kar mi je bliže kot tek. Bomo videli kako bo. Drugače pa, ja sem prebrala vso tole vsebino in tudi arhivsko, mislim da od 2007 naprej. Na to spetno stran pa sem prišla včeraj čisto po naključju. Če bi prej vedela zanjo, bi se že prej pridružila. Na žalost v moji okolici ni kakšnih organiziranih skupin, ki bi imeli iste težave, ker bi se takoj vključila. Milsim, da ful pomaga že samo to, ko ugotoviš, da nisi edini, ki imaš te težave in ko slišiš še druge kako si pomagajo in ko ti povejo, da to ni nič hudega. Vidim, da se sama že kar precej spoznaš na te težave in si že zelo pomagaš. Upam, da bo tudi meni kdaj uspelo. 

Poznam vse te postopke kako si lahko pomagaš, od draženja žrela (da se prisiliš k bruhanju), mrzle vode, ...., ampak ko nastane tista tahikardija, sem čisto out  in v tisti paniki ne morem ničesar storiti, da bi poskusila sama to premagat. Postanem panična, bleda kot smrt, cela se tresem, srce podivja, slabo mi je, postanem omotična, zmanjkuje mi zraka in vidim samo še zdravstveni dom in razmišljam samo o tem kako bi se najprej dokopala do bližnjega zdravnika.

Milsim, da je vzrok naše panike predvsem v tem, ker je to glavni organ (srce), če obstoji je konec. Pri drugih organih je drugače.

Vem, da je skoraj vse v glavi, se trudim, ampak na žalost mi še ni uspelo da bi vsaj eno stvar (športno aktivnost, fizično aktivnost ali potovanje) opravila brez tega strahu.

Bom pa uporabila vse vaše nasvete, poskusila bom tudi magnezijeve tabletke, potem bom pa videla, kako bo.

Hvala in lp!

[MARIANA]

Za napade hitrega bitja srca menda pomaga ena zadeva, za katero sem pozabila, kako se strokovno imenuje, je pa nekaj na v. manever. Ob napadu z dvema prstoma pritisneš na desno vratno žilo (bolj močno) in tako držiš nekaj časa, meni osebno je bolj zalegla metoda zelo globokega vdiha, pol se napneš in zadržuješ dih, dokler gre, počasi izdihneš in vse skupaj ponoviš, kolikokrat je pač potrebno. Poskusi, mogoče ti bo nucalo.

[Anchi]

Za napade hitrega bitja srca menda pomaga ena zadeva, za katero sem pozabila, kako se strokovno imenuje, je pa nekaj na v. manever.

Mogoče stimulacija vagusa ? Meni so tudi to takrat na urgenci priporočili.

Hana, meni je pri teh napadih panike z divjanjem srca res najbolj pomagalo, da sem srcu rekla, naj kar razbija, da mu čisto dopuščam divjanje in da naj kar hitreje bije, če se mu zdi. Sprejela sem, da obstaja možnost, da me bo takoj pobralo (ki je približno tolikšna, kot da mi bodo iz glave pognali rogovi, ampak vseeno), ampak da bom reagirala v skladu z vsemi doedanjimi izkušnjami, ki so take, da me od razbijanja srca do zdaj ni pobralo še niti enkrat. Torej je vse kar moram narediti, sprostiti trebušne mišice in umirjeno dihati. Tako umakneš en ogromen pritisk nase, da ti srce MORA biti počasneje, da se MORAŠ sprostiti itd...že takoj ko sem prvič poskusila s tem, mi je srce namesto 150, šlo "samo" kakih 120. Kar je bila zame razlika med hitrim bitjem in nevzdržnim razbijanjem. Torej velika razlika. Pravega, velikega napada obupane panike pa od takrat (leta nazaj) nisem imela več.

[12345]

Pozdravček vsem.

Joj, ekstrasistole, to je za popizdit. Upam, da je tukaj še kaj sotrpinov, da se malce pogovorimo, kaj vam pomaga in kako se soočate z njimi. Težave imam že od pubertete, torej več kot 10 let. Bil sem že na večih ultrazvokih, nešteto EKG-jih, rezultat? Srce je popolnoma zdravo. Ekstrasistole so moteče, vendar nenevarne. Ampak v mojem primeru so izjemno moteče. Čutim čisto vsak nenavaden utrip. Srce se mi trese, preskakuje, včasih vsak drugi utrip, vsak tretji ali pa kar mešano, malce tresenja, pa srček malo "počaka", pa preskoči ... Trenutno jemljem Concor COR in Rytmonorm, zjutraj in zvečer. Zadnjih nekaj mesecev je bilo popolnoma v redu, brez težav. Zadnja dva dni pa imam zvečer precej težav z njimi. Občutek imam, da se ob čisto vsakem utripu zgodi prezgodnji utrip, izjemno čuden občutek, težko opišem. Kot takrat, ko mi recimo utripa živec ob očesu, kot da ga poleg normalnega utripanja še nekaj zmoti, skratka zelo čudni utripi in to sploh ne poneha. Ne vem kaj naj naredim ... 

[buljo13]

tud jaz se ubadam s ekstrasistolami, lahko bi rekel, že od srednje šole, takrat je bilo malokrat, 2-3x letno.
pred 2 leti ko me je napadla anksa, pa večkrat... tud jz sem dal skoz na preglede, izvid, bp...
ni druge kot gremo naprej, zdravnica mi nenehno govori da so nenevarni vendar res zelo neprijeten občutek samo poslušaj svoje srce, dovoli da full utripa al udarja, itak mine, to sigurno.

tu sem našel link od hr-forum o problematiki ekstrasistol. po njem sem nekako umiril 

http://www.forum.hr/showthread.php?t=156385