Nova ugotovitev

[Onix]

Kot nekateri že veste imam OKM. In sicer nasilne vsiljive misli. Ko sem se malo bolj poglobil v izvor teh misli sem prišev do naslednje ugotovitve. Že od nekdaj se izogibam odgovornosti. Večkrat sm manjkal v šoli ali ker se mi ni dalo ali pa ker smo pisali kakšno kontrolno. Vse stvari sem vedno prelagal čisto na konec. Dokler nisem padel v četrtem letniku srednje šole. Ko sem ta letnik ponavljal sem bil pod velikim pritiskom in stresom. Saj nisem hotel pasti šenkrat. In spet nisem zaupal vase in v svoje znanje zato sem raje pol ur kar prešprical. Misli pa so se mi pojavile ravno ko je bilo v šoli največ dela. Sedaj sem prišel do sklepa, da me te misli nekako odvračajo od odgovornosti. Kot da bi jih možgani sami sproducirali, da se mi nebi bilo treba soočati z odgovornimi rečmi, ki bi me peljale v odraslost. Kot nekakšna otroška zaščita pred odraslim vedenjem. Jaz in moj psihiater meniva, da bi se te misli zelo umaknile, ko bom enkrat začel prevzemati odgovornost za svoje življenje in se soočil z odraslostjo, ki tako trka na moja zaprta vrata. Zanima me vaše mnenje o tem in ali mislite da bi bila moja teorija lahko pravilna?

[Anchi]

Jaz mislim, da bi bila lahko. Sama sem pri sebi opazila, da pridejo kot nekaj kar me zamoti samo zato, da se ukvarjam z njimi namesto s problemom zaradi katerega sem pod stresom. Kot si ti rekel; nekakšno izogibanje soočenju s tistim, kar nas zares muči. Vedno bolj se mi zdi, da imam tudi sama problem odrasti, biti samostojna (ne samo finančno), sprejemati pomembne odločitve, še posebej take po katerih ni vrnitve, postati sama sebi dovolj velika opora, da ne potrebujem občutka varnosti s strani staršev (še posebej to zadnje) itd.. V glavnem, ja, tale teorija se mi zdi čisto na mestu, verjetno pa ne velja za vse - misli vsiljivke pri komu drugemu morda pomenijo podzavestno izogibanje soočenju z nekimi drugimi problemi.
Lp.

[Onix]

Ja to itaq. Usak ima svoje probleme, in jaz sem govoril pač za moje in to kar sem ugotovil pri sebi. Pomoje da moram res delati na moji odgovornosti in odraslosti in pokazati možganom, da se ne bojim več izpolniti svoje obveznosti in stvari ki jih prinaša odraslost.

[Noelle]

Onix,
tudi zase bi lahko rekla, da se mi misli pojavljajo predvsem takrat, ko sem že tako pod stresom ... če imam npr. za narest nekaj kar mi ni preveč prijetno ali pa ne vem točno kako bi se lotila in me to potem preganja; če sem pred kakšnimi velikimi odločitvami pa ne vem točno kaj bi; če sem pred kakšnimi velikimi spremembami; če imam kakšne probleme, ki me ful morijo; če se zaradi nečesa ful sekiram ...

sem se pa tudi, tako kot ti, vedno raje izogibala odgovornosti, kot da bi se soočila, vedno sem iskala, če je kje kakšna lažja varianta ... tudi sama imam velike probleme z odraslostjo, namreč grozno strah me je odraslosti, odgovornosti, življenja ... zanimivo: rada bi dobro službo, pa me je strah; rada bi šla na svoje, pa me je strah; rada bi imela nekoga, ki bi mi bil res blizu, pa me strah ... vsega, česar si želim me je strah ... edina varianta, da napredujemo pa je, da se soočimo z odraslostjo, s strahom, z življenjem in gremo naprej ...

lep pozdrav ...

[scorpion]

Onix, o svojih možganih govoriš kot, da niso del tebe...

[taksist]

Onix, o svojih možganih govoriš kot, da niso del tebe...

haha, mogoče pa je fingered by gods pa ima sposobnost uporabljat tuje možgane ?
kaj če piše tele poste s tvojimi, al pa še bolj verjetno, mojimi ?
no, no. sem že ustavil kočijo norosti nič bat.
nasilne misli se men porajajo in to prav nesmisleno kadar sem z najbližjimi,
pa ne samo familia ampak tut extened verzija. al pa nasploh kdor je ˝preveč˝ kul
do mene... ampak nimam nekih ala natural born killer scen ampak tko.
da bi kr tko mal prpelu en focl, al pa buf mal po tikvi pa tko.

recimo.

[scorpion]

a kr tkole mal po tikvi? ha ha ha..simpatično ...lahko pa tud boleče..Do tebe pa ni dobro bit preveč prijazen, Taksist..postaneš mal jezen..