ali vaš partner razume vašo bolezen?

[eva]

Ali vas partner razume stisko in pomoč, ki jo rabite v vaši bolezni?

[Lost]

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,1794.20.html tukaj smo nekaj govorili o tem

[pupika]

Svojo depresijo sem sprejela kot "normalno" bolezen, in imam občutek, da me družina pri mojem zdravljenju podpira.
Na to temo sva enkrat govorili z mojo terapevtko, in mi je s svojimi besedami odprla nov pogled na pojem "razumeti in čutiti z drugimi". Navedla mi je primer poroda.
Matere vemo, da je porod boleča izkušnja, mislim v fizičnem smislu. In ne glede na to, ali gre partner z nami v porodno sobo ali ne, bolečino moraš prenesti sam.
Nekako tako se mi zdi tudi pri depresiji. Domači lahko stojijo ob tebi, lahko te držijo za roke.. vendar pa bolečino prenašaš sam, na pot zdravljenja se moraš podati sam in tudi najbolj primeren način zdravljenja moraš najti sam. Je pa lažje, če te nekdo ob tem drži za roko..

[trzinka]

Na žalost ne in je tudi ne omenjam, sicer sam vidi, da nekaj ni v redu, ampak se ne pogovarjam o tem. Sploh ne razume in meni se ne da diskutirati o tem z njim, ker je potem še slabše z menoj. Sem probala razložiti tudi svoji mami, pa tudi naletim na odgovor: "k seb se vzem že enkrat!". Saj ima prav, ampak lepo je pa če te nekdo najprej razume, potem pa še podpira.
Tako, da se počutim včasih prav grozno in potem mi anksa samo poskoč, me stiska in boli.

[moonica]

Ali vas partner razume stisko in pomoč, ki jo rabite v vaši bolezni?

ja

sem FUL hvaležna za to!

[[nori diamant]]

ne razume (ker ni tega doživel). je pa potrpežljiv in me spodbuja.

[She_]

Jaz pri vseh molčim... 
Se bojim, da ne bi razumeli. 

[Aslan]

Moj mož je na lastni koži izkusil panične napade...depro..zdaj še stranske učinke AD-ja.

Pa se mi vseeno zdi, da me ne razume kaj potrebujem od njega.
Včasih sem zato zelo žalostna.
Pa tako jasno povem kaj želim, kaj potrebujem in pazim, da mu ne bi bila s tem v breme.
Občutek imam da vedno nekak "prosim" za čas zame...za pozornost..za pogovor...

[alexx]

Aslan...mislim, da razume...samo na moški frekvenci. Vem, da te ima rad...zelo. Verjamem v tvojega JB. Morda si trenutno bolj občutljiva. Saj sem jaz tudi. In nekako ne razumem, da bi nekdo hotel biti zmano. Ja...saj veš...samozavest.

RTM Levček 

[outside]

Ja moški drugač reagiramo na bolezen. Če nismo v polni formi se nam podre svet in tud veliko slabše prenašamo razne bolezni kot ženske.
Aslan zdaj ima tolk dela s samim sabo, da si nehote na stranskem tiru.

[Anchi]

Ne, moje bolezni ne razume, mi pa skuša stati ob strani, me podpira in spodbuja, ko to potrebujem. To je vse kar želim in pričakujem od njega.

[[nori diamant]]

^^enako. me pa skrbi, koliko si lahko dovolim, da prenesem nanj ... ker sem spoznala, da sem mu bila nehote večkrat v 'breme' - ker ga je skrbelo in je včasih težko biti tisti trdnejši ... saj ima tudi on svoje težave in ga nočem preveč obremenjevati. včasih sem zmedena, kje je tista prava mera, koliko lahko prelagaš na bližnje ... moram priznati, da se dolgo sploh nisem zavedala, kako potrpežljiv je (včasih imamo res velika pričakovanja).

[scorpion]

 Dokler živiš s parntnerjem ob katerem imaš občutek, da ti ne stoji ob strani, je to dober znak, da is še vedno ujet v nevrozi...It's only my opinion...

Ko se osvobodiš nevroze si izbereš partnerja ob katerem boš imel občutek, da te razume hkrati pa tega nepotešenega hrepenenja po razumevanju in pozornosti ni več..oz.toliko manj, da te ne moti več..

[Kristy]

Ne, moje bolezni ne razume, mi pa skuša stati ob strani, me podpira in spodbuja, ko to potrebujem. To je vse kar želim in pričakujem od njega.

Glih kontra: razume motnjo (tesnobo, paniko), mi pa ne stoji ob strani, niti me ne podpira ali spodbuja. Po njegovem je to moj problem in on se noče še s čim ubadat, ker revež skrbi za posel . Beda .

[ForbbidenWish]

Moj je dau skoz, razume, ve kko se počutm in mi pomaga  Žou mi je za ostale k vs ne razumejo, vem da to še dodatno poslabša- mogoče bi doug pogovor pomagu, mogoče pa samo ni pravi za vs. 

[Kaj]

moja ex-partnerka je sama imela težave v duševnem zdravju...pravzaprav naju je to v veliki meri pripeljalo da sva začela hoditi...bila sva si v oporo en drugemu...zdaj sva še samo prijatelja...

[Gregy 81]

Mislim,da ne povsem.Mi je pa v oporo,sam včasih pozabi,kake zežave imam...
In se počutim včasih sam.