Mene bo ubilo....

[Jadis]

Ojla...

Mene bo pobralo. Ubilo...umrla bom. Groza me je...ne vem kaj nej naredim, kam naj grem. Doma so vsi bolani...mene pa neki uho matra. Imam anksioznost...sm malo hipohondra...v preteklosti sem bila veliko bolna in je ostala travma. Nekak ne morem trenutno vsega za nazaj povedat.

Skrataka...sm bla pri svojem zdravniku in mi je reku, da ni ni nič..ampak jest vem, da je, ker imam polno uho...moje evstahijeve cevke so ozke in vem kako je, ko me zadane...in ne vem, če je moj orl pravilno vidu. Me je sram, da tole tukej pišem...ampak nikjer ne morem drugje. Rada bi, da bi me zmankalo...da ne bi bilo še slabše...če zbolim...bo jeba 14 dni...nič spanja in samo tako. Meni je grozno....ne vem kaj naj naredim...ne vem kaj naj sploh sama s sabo. Samo jokam...kar je slabo...ne bi smela....groza od groze...nej mi en pomaga...vsaj zdaj. Že tako vse sama naredim. Sram me je, da drugim pišem.

A kdo ve kam bi lahko šla? Ne vem kako bom preživela vikend...ne vem. Se mi ne sanja. Če me bo uho bolelo...al pa, da bo prehlad...bo groza zame. Vem, da je smešno ampak...jest se počutim nemočno...men je tako hudo.

Se opravičujem, če ni zaporedno napisano...ampak tudi tolko ne morem skupaj spravit, da bi bila boljša celota. Me je sram...oprostite mi.

[eli]

ce ti tvoj ni dal nic....probaj it med vikendom k dezurnemu...ne vem no,edino to mi je padlo na pamet...

vse dobro....

eli

[Jadis]

Hvala za dobro besedo. To sem tudi sama razmišljala.

Samo vseeno...komaj sama s sabo živim...pa tega nobeden doma ne razume. Mi je žal...ker sem kriva, da je tako. Kdo bi že vse skupej ignoriral. Sama pa ne morem. Ni navaden problem. Ga imam že nekej časa...kar dolgo časa. To sem morala še dodat.

[987]

...probaj it med vikendom k dezurnemu...

...ali na urgenco...tam so ti dolžni nuditi pomoč...

[vesnav]

Ne bi bilo slabo, Jadis, da greš...

Vsekakor pa se dotlej izjoči, pomiri, poskušaj počivat...
Kolikor lahko, si pomagaj z autosugestijo, napiši še kaj in NIKOLI ne obupaj!

Vesna

[Jadis]

Dejansko sem  v preveliki stiski. Nekej je resnica nekej pa navidezno. Ko se te stvari dogajajo sem jest vsa iz sebe. Cele dneve zaprta notri, ker se bojim bit bolna in se bojim mikrobov...bom šla jutri k dežurnemu...

Kr umrla bi trenutno...samo razmišlam kako me bo pobralo, kako mi bo še hujše...kako me bo bolelo...kako me že itak boli....kako mi bo v ušesu pokalo...dejansko bi rada se izbrisala. Energije za autosugestijo nimam. Že pisat je mal težko, ker se stalno popravljam.

[mina]

Povem ti eno dobro zdravilo za bolečine v ušesu od patra Ašiča.
Enostavno - vzameš en strok česna in vzameš eno "lunco". Je ne olupiš, ampak pustiš v njeni lupinici. To si daš za ušesni mešiček (tam, kjer ponavadi imamo uhan), v tisto vdolbinico zadaj. Potem pa preko ušesa in stoka česna zalimaš malo traku, da to drži. In verjemi po pol urice bodo bolečine šle... in vnetje počasi tudi.
To je super zadeva za otroke in odrasle. Pomaga celo pri vnetju srednjega ušesa.
Zdravniku se pa vseeno pojdi pokazat. Srečno!

[marika]

Jadis, upam, da si že kaj bolje in da je tvoj strah pred bolečinami v ušesu pojenjal. Verjemi mi, da sem sama neštetokrat imela vneta ušesa in ni nič tako groznega. Podobno je zobobolu, vendar se da čisto dobro preživeti tudi brez protibolečinskih tablet.

Ali te boli še kaj drugega poleg ušesa? Zaradi vnetja srednjega ušesa, sem imela nekajkrat težave z ravnotežjem. Ali so tvoji doma resno, kronično bolni?

Upam, da se ti bo stanje popravilo in da boš obiskala dežurnega zdravnika,

marika

[She_]

Pa kakšno toplo brisačo si področje vratu pod ušesom ali pa (ne preveč vročo!) termoforko.
Topel čaj.... Če je res hudo, je mogoče boljše, da greš res k dežurnemu.

Btw, nič se slabo počutit, ker "jamraš". Za to pa je forum, a ne

[Jadis]

Marika...kot otrok sem bila velikokrat bolna na ušesih. Od gnojnih vnetji do vsega takega. Od tega je ostala pač velika travma, ki zraven prinaša anksijoznost, panične napade in tako naprej. No to je samo tisti del, ki se ga da pojasnit...vse ostalo pa kdaj bolj na široko in poglobljeno. Ta otroška travma je tudi eden izmed vzrokov, da nikamor ne grem, ker so pač ljudje.

Ne moji starši niso kronično bolani...hvala bogu, da niso, ker potem bi mene dejasnko že pobralo! Samo letni prehlad jih je mal v postlo vrgel. Ampak mene kaj takega vedno vrže ven iz tira. Predstavljaj si tako...grem v kino, se normalno usedem, začnem gledat film in potem en za drugim začnejo ljudje kašlat in jest po nekem času zbežim ven in domov. No pa to ni edina taka situacija.

Na primer zdej, ko mene matra, ko imam polno uho...jest vidim vse večje kot v resnici je. Pokanja v ušesih me je pa najbolj strah...če samo pomislim mi gre na jok in se začnem trest.  Pa še veliko bi lahko o tem pisala. Ni fajn situacija...po 7ih letih zdravljenja pri kliničnem psihologu se zadeva še vedno ni umirila. Verjetno nekje v bljižni prihodnosti bom morala resno razmislit o jemanju zdravil. Ampak to je že druga zgodba. Strah, da bom zbolela in strah pred mikrobi mi zelo usmerjajo življenje. Cela groza.

Hvala vsem za pomoč in lepe besede. Mi pomenijo zelo veliko.

[Jadis]

Sem šla k dežurnemu zdravniku danes. Čisto drugačna slika. Rekla je, da imam vnet sluhovod, bobnič, da je moten in nabrekel z nekimi mehurčki. Jest vam ne MOREM povedat kako grozno se zdej počutim. Kako grozno mi je pri srcu, kako sem imela že dva panična napada od zjutrej. Tako se bojim, da mi bo v ušesu pokalo...cela groza od groze. Ne vem zakaj tega moj otolog ni vidu...pa otolog je...počutim se zgubljeno...nesmislno...rada bi se ubila...vem za smejat se. Sej se bom jest tudi če 14 dni smejala temu vsemu...ampak za zdaj je groza od groze. Obsesivne misli...totalno. Namesto, da bi se zamotila...se enostavno ne. Jokala bi...pa ne smem, ker ni dobro za uho.

[alexx]

Draga Jadis...kar direktno in odkrito ti bom povedala. Napisala si, da boš kmalu rabila zdravila. Rabiš jih že zdaj, ker preveč trpiš. In bojim se, da samo od sebe ne bo nič bolje. Na žalost. Samo slabše zna biti.
Ne morem vedeti kako je ko imaš tako hud panični napad, ker ga nisem imela. Poznam pa nekaj ljudi ki so svoje trpljenje uspeli spraviti v razumne meje, če že ne povsem odpraviti.
 
Drži mi se.

[vesnav]

Jadis,

upam, da si malo bolje.. Za autosugestijo ne rabiš moči, včasih je to edino, kar imamo.
V kratkem stopi do strokovnjaka za psiho. Res ga nujno potrebuješ.

Vedi pa, da bo vse dobro!

Vesna

[Jadis]

Vesnav...že eno leto se pri psihologinji ubadava s temo "zdravila". Zakaj ja in zakaj ne... In ja sem na tem, da najdeva psihiatra, ki mi bo dal zdravila, da bo vse skupaj lažje prenašat. Terapije nočem nehat in jo bom imela še naprej. Tako, da to je to.

Moja sugestija vodi v napačno smer...in to je v tisto negativno, da si sugestiram nekaj slabega namesto dobrega.

[vesnav]

Najdi si ga....
Terapijo pa absolutno še naprej...

Ko se prepričuješ, ko si sugeriraš, ne obupaj.. Bodi vztrajna.... Lahko se tudi razjeziš, ampak močno si dopoveduj...

Ko boš našla ustrezno pomoč, upam tudi, da imaš doma ali med prijatelji kakšno podporo.... - ko boš našla še psihiatra, bo mnogo, MNOGO, bolje...

ŽE DANES pa moraš vedeti, da se bo tako zgodilo.
Zaupaj.

Verjemi. Vse bo dobro.