zmeda in pomanjkanje koncentracije

[krasendan]

sej ne vem, če sm v pravi temi tole odprla...

Uglavnem, že nekej časa opažam, da postajam precej zmedena in dekoncentrirana...tudi spomin me čedalje bolj zapušča...
Ma postaja že precej moteče...naprimer s sogovornikom, dostikrat kar malo odtavam z mislimi,(kr začnem neki razmišljat)..pol pa ne vem zakaj se gre, ...ampak, s prijatelji še nakak gre...problem je precej bolj moteč v službi, s strankami...problem je tut že pri gledanju kakega filma...k ga vmes kar nekaj zamudim...sej ne vem točn kaj mi je...sicer se zavem vmes, da sm z mislimi odtavala...pol pač več energije porabm za to, da se skoncentriram...ne morm si pa zele zamislt, da bi se lahk kej učila oziroma naučila za faks naprimer...prej se nism obremenjevala s tem, sam zdej je pa že postaja precej čudno vse skupi...

kakšn nasvet?

Sicer berem knjige, k so baje fajn za krepitev spomina, sam ka pa vem...ne pomaga glih dost, dejstvo je da prej ni blo problemov s koncentracijo, zdej pa gre precej na slabš...

[vesnav]

Kaj pa vem..

Po mojem je tako, da bolj boš komplicirala, slabše bo. Se sicer ne spoznam na to, sindromi so bolj znani pri starejših ljudeh.
Morda pa je vzrok v stresih, notranjem življenju, ki te pesti... Poskusi se čim bolj umiriti, najti čas zase, v tišini, miru in zeleni barvi. Naravi, torej.

Drži se, ljubica.

.

[Lost]

s prijatelji še nakak gre...problem je precej bolj moteč v službi, s strankami...problem je tut že pri gledanju kakega filma...k ga vmes kar nekaj zamudim...sej ne vem točn kaj mi je...sicer se zavem vmes, da sm z mislimi odtavala...pol pač več energije porabm za to, da se skoncentriram...ne morm si pa zele zamislt, da bi se lahk kej učila oziroma naučila za faks naprimer...prej se nism obremenjevala s tem, sam zdej je pa že postaja precej čudno vse skupi...

V bistvu si si odgovorila ze sama. Prijateljem zaupas in si lahko TI, v sluzbi moras biti pa
TIP TOP in OH IN SPLOH. Ja nekaj od tega zahteva delovno okolje, nekaj pa smo mi sami.
Sam sebi smo najvecji "policaji" in tirani. Poskusi se cim bolj skoncetrirati na delo in zadolzitve
ne na svoje strahove, ker ti bodo "pojedli" se tisto energije ki jo premores.
Ce ne bo slo za fax ne bo slo....bolje sluzba in osebna rast ....ko pa da se ti vse sesuje.
Pocasi bos dobivala samozavest in tudi koncentracija bo boljsa. Pogoj pa je da si privoscis
pocitek in cas zase. Ker ce si utrujeno je obocutek nemoci se toliko vecji.

[Gaia]

Krasendan,

to tudi jaz opažam pri sebi.

Ko smo pod stresom (kar vsekakor v depresiji smo), možgani delujejo drugače, zelo omejeno. Naši možgani so takrat osredotočeni le na "boj ali beg". Torej - edina stvar, o kateri se možgani takrat odločajo je ta - ali naj zbežimo, ali naj se borimo, ker dolgočasno tuhtanje bi lahko pomenilo nevarnost za naše življenje. To nam je še ostalo iz časov, ko je bil človek fizično velikokrat v življenjski nevarnosti. Danes se lahko odzovemo enako na situacije, ki dejansko fizično ne ogročajo našega življenja. Se pa kljub temu sprožijo določeni kemični procesi v našem telesu, raven stresnega hormona se zviša.

Pod stresom smo torej nagnjeni k temu, da razmišljamo "črno-belo", razmišljamo "vse ali nič" - ker takrat razmišljamo z naši najbolj primitivnim delom možganov. Ko pa pod stresom skušamo rešiti kak kompleksen problem, se seveda vse skupaj zelo zakomplicira. Ker razmišljamo drugače. Lahko se osredotočimo samo na eno stvar.

Ravno zaradi tega, ker se pod stresom lahko osredotočimo samo na eno stvar, se hitro "zgubimo". Takrat je težko razmišljati o dveh stvareh hkrati. Zato hitro pozabljamo stvari, smo raztreseni. Ker stvari, ki so bile prej enostavne, so naenkrat preveč kompleksne.

Krasendan, te popolnoma razumem. Tudi jaz se včasih vprašam, kaj za vraga je z mano, da sem že čisto senilna. Ja, ni prijeten občutek. Ampak v takih trenutkih se zavedaj, da gledaš pod stresom zelo ozko, ne moreš se hkrati osredotočit na več stvari.

V takih trenutkih ne bodi stroga do sebe. Zavedaj se, da se trudiš po svojih najboljših močeh. Saj ne bo vedno tako. Ko bo raven stresa nižja, se tudi koncentracija in spomin izgoljšata. Vzemi to kot znak, da moraš bolje poskrbeti zase. Vzemi to kot znak, da si preobremenjena. Se stinjam z Vesno - skušaj najti čas zase. Najdi tisto, kar te umirja. Meni zelo pomaga globinska sprostitev (imam eno dobro v angleškem jeziku), pa kak sprehod. To zniža raven stresnega hormona in začnem drugače razmišljat. Proti pozabljivosti pa mi najblolj pomaga, da si sproti zapisujem stvari, ki jih moram opraviti (je dobro imeti pri roki en majhen blokec).

Gaia

[krasendan]

Ful hvala za odgovore,sm se mal pomirila...sej vrjetno je res zaradi stresa...mislim upam, da je zaradi stresa, ker sem opazila tudi, da sm precej nemirna v sebi...kot da bi bla skos pod nekakšnim pritiskom, tko da se precej težko umirim...mislim nism neki hiperaktivna...sam težko sem na enmu mestu dlje časa...mislim, ja moteče je vse skupi...precej energije mi pobere...vrjetn pa res tudi kompliciram preveč.

[Gaia]

ker sem opazila tudi, da sm precej nemirna v sebi...kot da bi bla skos pod nekakšnim pritiskom, tko da se precej težko umirim

Te popolnoma razumem, kako se počutiš. To notranjo napetost, ko imaš občutek, kot da te bo nekje globoko v tebi razneslo, je res težko prenašat. Se pa da to napetost zmanjšat s kakšno globoko sprostitvijo, tudi gibanje zelo pomaga, ker s tem se tudi raven stresnega hormona zniža. Zdaj, ko se je začelo lepo vreme, imaš veliko možnosti gibanja v naravi (kolo, rolerji, sprehodi...). Dobro je tudi, da hodiš spat in vstajaš vedno ob določeni uri.

To, da se težko umiriš, je pa po moje ravno zaradi visoke stopnje stresa - ker pod stresom si na nek način v polni pripravljenosti za "boj ali beg". Seveda se vse to odraža tudi fizično. In imaš prav - takšno stanje človeku vzame vso energijo. Meni je vedno fant govoril, od česa sem le utrujena, ko pa ne delam nič takšnega. Ja, nekaterim je težko razumet, da te lahko psiha tako zelo fizično izčrpa.

[Bogica]

Ja, nekaterim je težko razumet, da te lahko psiha tako zelo fizično izčrpa.

Točno to.....psiha te lahko tako izčrpa......in točno to je vsem najtežje razumeti!!!!

S tem imam veliko težav tudi jaz. Takrat se pač poskušam še fizično utrudit (sprehod,
kolo....) in potem v teh obdobjih zelo veliko spim.
In ker imam kar stresno delo bom vsekakor morala glede tega nekaj dolgoročno storit.
Je pa res, da včasih padem v stres čisto nezavedajoč se, potem ko pa začne mučit
utrujenost in motnje koncentracije in spomina.....in ta krog se tako lepo ponavlja...

Redno gibanje, dovolj počivanja in obvladovanje stresnih situacij.....

lpb

[Gaia]

Je pa res, da včasih padem v stres čisto nezavedajoč se, potem ko pa začne mučit
utrujenost in motnje koncentracije in spomina

Bogica, prav imaš. Dokler "nalagamo" v sebi, se tega niti ne zavedamo. Ne zavedamo se, da smo pod pritiskom. Šele ko je kozarec poln, ko nekako "zablokiramo", pride vsa utrujenost za nami. In potem je nemogoče kar s tleskom prsta kozarec izpraznit. Tako, kot se počasi vse v nas nalaga, tako je potrebno nekaj časa, da damo napetosti iz sebe...

Se strinjam - zato je potrebno REDNO gibanje, počitek, ker tako delujemo pravočasno preventivno, da se ne iztrošimo...

Gaia

[krasendan]

ja tole se pa z vama ful strinjam...šele, ko pride pika na i, me zaustavi...fora je da se mi čedalje večkrat dogaja tale pika na i, pol sm pa tam...ne vem pa al postajam preveč občutljiva al pa se mi res dogaja preveč stresnih stvari...glede sproščanja napetosti pa še iščem pravo zadevo...

[Arwen]

hm, krasendan, če prav vem, si nedolgo nazaj omenila, da brskaš po določenih zadevah, preteklosti... in dejansko je to precej naporno in dolgotrajno delo, tako da se mi zdi, da je čisto mogoče, da je vse skup dejansko posledica trenutnega doživljanja, stresa... vsakega po malo.

[krasendan]

ja res je arwen, s tem sem probala...ampak brskanje po preteklosti, šlo je sam na slabš...tesnoba čedali močnejša in pogostejša, trenutn se nism sposobna poglobit v preteklost...tko da moram poskusit drugač...najprej se tolk spravt skupi,da bi v sedanjosti približno normalno funkcionirala in potem predelala oziroma sprejela preteklost...

[Gaia]

trenutn se nism sposobna poglobit v preteklost

Vse to "tlačenje" si jaz nekako takole razlagam. Vsaj pri meni je bilo tako. V preteklosti sem imela kar navado vse potlačit vase, namesto, da bi stvari razrešila sproti. To je bil nekakšen obrambni mehanizem, da sem odrinila stvari, s katerimi se nisem bila pripravljena soočit. Sčasoma je postalo to pometanje pod preprogo neka samoumevna funkcija.

Ampak čeprav so "problemi" navidezno izginili, so ostali v meni. Ko se vse takole nalaga, pa se seveda notranja napetost veča. Kot v loncu, v katerega tlačimo in tlačimo - napetost je vedno večja, do točke, na kateri več ne moremo pokrova zapret. Ja, ta točka je boleča. Toliko vsega se naenkrat zgrne na nas, pogled v to polno posodo pa ni nič kaj prijeten.

Krasendan, razumem ta tvoj občutek, da se nisi sposobna poglobit v preteklost. Če se ti je bilo v preteklosti mučno ukvarjati že z eno stvarjo iz tvoje posode, kako se naj zdaj ukvarjaš z njenim celotnim kaosom?

Seveda ni dobro obtičati v preteklosti, treba je najti način, da greš naprej. Je pa dobro, da svojo posodo preteklosti pustiš vsaj malo odprto, ker drugače boš imela občutek, da te bo odznotraj "razneslo". Moja način je ta - nekako se skušam osredotočit na sedanjost, ko pa pride na dan kaka pretekla bolečina, jo skušam spustit vsaj malo na plan. Tako se sprosti vsaj del napetosti. Takrat se zjočem, zjezim, dovolim si čutit, kolikor pač prenesem v nekem trenutku. Je pa težko, vem, naberejo se težave v sedanjosti, za prihodnost nas skrbi, hkrati pa nosimo še tono kovčkov iz preteklost s sabo.

Spoštuj svoje občutke, kakršni koli že so. Pravico imaš biti žalostna, pravico imaš biti jezna. Ni ti treba držati bolečine v sebi...

Gaia

[moonica]

sem opazila (pri sebi) dva načina 'pometanja pod preprogo' ... ali je to totalno podzavestno ... verjetno ti nekaj da vedeti, da se nisi pripravljen spoprijet z zadevo in jo automatsko potlačiš in greš dalje ... čist nezavedno ... (simptome posttravmatske stresne motnje pripišeš čemu drugemu, iščeš vzrok, da si tako slab, da se treseš, da ...) ...........drugo pa je, ko je je prisotno vsej delno zavedanje ... v tem primeru potem začutiš, da se ti zadeve nabirajo in je tista Gaina prispodoba z loncem pravšnja ... če pa gre za tisto prvo, pa ... do enega trenutka (verjetno čez par mesecev, let) niti malo ne slutiš, da je v tebi kaj nerazrešenega ... potem pa udari z vsem šusom ... po tem rabiš nekaj časa, da se ti zadeva vsej delno skristalizira ... potem pa si na istem kot v drugem primeru ... pri odločitvi, se z zadevo spoprijet ali ne ... in če, kako ? ... še vedno se ti ne zdi, da bi bil to sposoben speljat ... da imaš dovolj moči, energije, volje ... vsega ............. pri meni zdaj ena zadeva takole plava na površju ... zbirala sem moči za se spoprijet z njo zdaj že več kot mesec dni ... !delno! sem se z zadevo tudi spoprijela ... zdaj pa so prišli drugi problemi, neke nove zadeve ...  in zaradi tega novega, 'staro' počasi, počasi tone ... pa vem, da to ni dobro ... ampak ........

[Tayana]

S koncentracijo imam tudi jaz velik problem. Psihiater mi je rekel, da je temu vzrok depresija. No, ne vem, kaj naj si ob tem mislim, ker ne čutim nobene depresije. Samo jaz se zaradi slabe koncentracije ne sekiram, bolj me žalosti to, da imam izredno slab spomin. Tudi to bi naj baje imelo vezo z depresijo.

[Poldy]

V bistvu si si odgovorila ze sama. Prijateljem zaupas in si lahko TI, v sluzbi moras biti pa
TIP TOP in OH IN SPLOH. Ja nekaj od tega zahteva delovno okolje, nekaj pa smo mi sami.

Jaz si tole razlagam takole:
Pride včasih kakšno bolj naporno obdobje, pa se tega takrat ne zavedaš ... potem pa čez kakšen teden/dva se zadeve ponavadi že malo umirijo, ti si pa takrat malo bolj zmeden, težje se spomenš kakšnega detajla, misli ti malo pogosteje uhajajo, in postaneš tudi bolj pozoren na te majhne spremembe ... potem pa sta dve možnosti ... al se boš spraševal, zakaj se mi to dogaja in hotel takrat ne vem kaj vse narediti (recimo veliko število izpitov, nalog) in boš potem razočaran, ker se ne boš tako dobro odrezal kot bi se lahko drugače ... lahko pa preprosto sprejmeš dejstvo, da si bil malo preveč obremenjen, pa da boš si vzel malo več prostega časa (sprehodi, tek) in boš začasno malo spustil svoja visoka pričakovanja in ne boš v tem času pretiraval ... ker boš že čez teden dni ugotovil, da so problemi sami od sebe izginili ... tako kot so se tudi prikazali 

Bi pa lahko tole malo bolj podrobno preučili oz. bi lahko prosili, koga ki ve kaj več, da tole še strokovno razloži

[bejba]

sam nekaj sem misnla napisat - gaia, ful si dobr to povedala... Lih sem prebrala eno knjigo, ki je d best in govori pravzaprav ravno o tem... Ne o koncentraciji, ampak o čustvih, ki jih skrivamo pred drugimi in potem še/že pred sabo. Družine in kako v njih preživeti. Ful priporocam! se pa strinjam, da je pomanjkanje koncentracije povezano s stresom in čustvenim neravnovesjem... 
lp

[Zvezdica]

Ja punca moja, js sm mela isti problem. Sm tezko govorila s komer kol, pa nism vedla zakaj se gre, pa komi sm dojemala kaj mi kdo govori, pa ful tezko sm se skoncetrirala, pa res nism vedla zakaj tok pozablam..
Sam to me je depresija pa psiha tok.. sam zdej odkar mam cipralex, pa sm mal bolj umirjena ze tko..mislm da je mnogo boljse. sam se pa tud sama dost "opozarjam" da ne smem kr nekam odtavat z mislim, da morm bit "prisotna", v glavnem resitve prave ne poznam..mogoče bi pa pomagal če bi se mal skloftala, al pa polila z mrzlo vodo

Drzim pesti zate, da cimprej najdes resitev.