Bivanje na psihiatrčnem oddelku?

[masi]

Ja je boljš, ampak to zadnje obdobje je blo najhujše, prej nikoli nisem jemal tablet. Hm, kriza srednjih let

hehe kaka kriza, jah sej veš, če je toliko let zastarano, potem so skorajda zdravila neizogibna, samo da je bolje 

[outside]

Ja sej to mi je rekla psihiatrinja, da je kronično in da brez zdravil niti slučajno ne bo šlo in tudi psihoterapija ne pride v poštev, v glavnem zabetonirano.

[masi]

Ja sej to mi je rekla psihiatrinja, da je kronično in da brez zdravil niti slučajno ne bo šlo in tudi psihoterapija ne pride v poštev, v glavnem zabetonirano.

eh nič bat, v glavnem, da smo na splošno kar dobro in to šteje, jah ko boš pa še v živo med nas prišel se boš pa odbetoniral garant  , ker kup počenčkov na enem mestu težko kje drugje najdeš lol.

[krneki]

Rabiš napotnico in res moraš biti aut. (EKI) Je ful dren. Jaz sem imela srečo, sem bila sprejeta isti dan, potem so bili pa v treh tednih vsi sprejeti šele po čakalni vrsti.

Na Ekiju imajo full navala... razmišljajo celo, da bi za nekaj časa zaprli čakalno listo, ker jih je že tok gor. Podobno je na mladostniškem oddelku pri nas, kjer je čakalna lista vedno daljša. Premalo prostora je že za vse.

[outside]

eh nič bat, v glavnem, da smo na splošno kar dobro in to šteje, jah ko boš pa še v živo med nas prišel se boš pa odbetoniral garant  , ker kup počenčkov na enem mestu težko kje drugje najdeš lol.

Pridem drugo leto sigurno

[Dečko]

Rabiš napotnico in res moraš biti aut. (EKI) Je ful dren. Jaz sem imela srečo, sem bila sprejeta isti dan, potem so bili pa v treh tednih vsi sprejeti šele po čakalni vrsti.

Na Ekiju imajo full navala... razmišljajo celo, da bi za nekaj časa zaprli čakalno listo, ker jih je že tok gor. Podobno je na mladostniškem oddelku pri nas, kjer je čakalna lista vedno daljša. Premalo prostora je že za vse.

Tudi tukaj, ko sem jaz bil je bilo skoraj vse polno! 

[sonny]

Vse to kaže, kam gre ta svet! Kot kaže, bo kmalu veliko več psihično kot fizično obolelih, če jih že ni. A je sploh kdo še zdrav? Človeštvo vztrajno in vedno bolj uničuje tako Zemljo kot sebe.

[pupika]

no ja, treba je vedet, da na EKI-ju sprejmejo nekako 30-40 pacientov..pa si izračunaj procent..

Sama sem bila tudi pred dvemi leti na EKI-ju in hvaležna sem za to izkušnjo.

[himiko]

offtopic:

Vse to kaže, kam gre ta svet! Kot kaže, bo kmalu veliko več psihično kot fizično obolelih, če jih že ni. A je sploh kdo še zdrav? Človeštvo vztrajno in vedno bolj uničuje tako Zemljo kot sebe.

--> po moje ni nihce vec zdrav... Bolnica all around...

Kar se tice Ekija - moji mami so izredno pomagali - zatorej pozitivne izkusnje.

[ringalori]

Rabiš napotnico in res moraš biti aut. (EKI) Je ful dren. Jaz sem imela srečo, sem bila sprejeta isti dan, potem so bili pa v treh tednih vsi sprejeti šele po čakalni vrsti.

Na Ekiju imajo full navala... razmišljajo celo, da bi za nekaj časa zaprli čakalno listo, ker jih je že tok gor. Podobno je na mladostniškem oddelku pri nas, kjer je čakalna lista vedno daljša. Premalo prostora je že za vse.

Samo zakaj pa potem piše na netu, da ni čakalne dobe??
Bom posredovala link, le upam, da bo prijel; http://www.psih-klinika.si/fileadmin/dokumenti/koristne_informacije/priloga___D-hospitalna_dejavnost.xls

[Jagodka]

Po moje na Ekiju ni klasične čakalne vrste, ampak enostavno zavrnejo sprejem, če ocenijo, da ni nujno. Če ni prostora, pa hospitalizacijo prestavijo za par dni. je pa veliko tudi takih, ki po par dnevih sami gredo ven, ker jim taka (skupinska) terapija ne ustreza, ali zaradi kakšnih drugih stvari.

na drugi strani KOMZ (nervoze, motnje hranjenja, mladinski odd.), pa zdaj moje sobolnice čakajo že kar nekaj časa na sprejem. Opraviti moraš pogovor, imeti mnenje specialista, da si potem hospitaliziran za tri mesece. Po dveh mesecih še nimata odgovora, ali bosta sprejeti in če, kdaj.

Sicer imam tudi jaz z Ekijem dobre izkušnje in veliko sem dobila od tamkajšnjih terapij. Predvsem pri ge. Svet in ge. Pahole.

[krneki]

Po moje na Ekiju ni klasične čakalne vrste, ampak enostavno zavrnejo sprejem, če ocenijo, da ni nujno. Če ni prostora, pa hospitalizacijo prestavijo za par dni. je pa veliko tudi takih, ki po par dnevih sami gredo ven, ker jim taka (skupinska) terapija ne ustreza, ali zaradi kakšnih drugih stvari.

na drugi strani KOMZ (nervoze, motnje hranjenja, mladinski odd.), pa zdaj moje sobolnice čakajo že kar nekaj časa na sprejem. Opraviti moraš pogovor, imeti mnenje specialista, da si potem hospitaliziran za tri mesece. Po dveh mesecih še nimata odgovora, ali bosta sprejeti in če, kdaj.

Sicer imam tudi jaz z Ekijem dobre izkušnje in veliko sem dobila od tamkajšnjih terapij. Predvsem pri ge. Svet in ge. Pahole.

Ja na našem oddelku je čakalna doba vsaj 6 mesecev, lahko pa tudi leto dni.
Paholetovo smo imeli tudi mi, Svetova pa je bila moja sošolka:)

[enthalpy]

Kako pa izgleda bivanje v bolnici? Kaj se počne?

[Lost]

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,214.0.html

[why?]

seveda da... bila sem v begunjah vsega skupaj 6 mesecev in sicer tri na zaprtem, 2 na odprtem in 1 v dnevni bolnici. Izkušnja je pozitivna. Na začetku me je bilo seveda malo strah, ampak sčasoma sem se v redu razumela s celotnim osebjem (okej, ena sestra me ni marala) pa tudi nekaj dobrih prijateljev sem našla. Zelo so mi pomagali in hvaležna sem za to.

[Dečko]

Kako pa izgleda bivanje v bolnici? Kaj se počne?

Jaz sem bil na zaprtem oddelku, katastrofa! Delati itak nimaš kaj, 24 ur na dan lahko igraš človek ne jezi se, šah, domine, torej družabne igre. Če imaš srečo in, da niso vsi čisto adijo potem se lahko vsaj s kom kaj pogovarjaš, čakaš obiske in to je to. 

[Arwen]

ampak... kljub vsemu... glede na tvoj drugi poskus se mi zdi, da so te res zgodaj odpustili..

[Dečko]

ampak... kljub vsemu... glede na tvoj drugi poskus se mi zdi, da so te res zgodaj odpustili..

Jaz sem zadovoljen, da sem v zunaj. Drugače pa tudi eden je bil po tretjem poizkusu in je šel po štirih dneh domov .... 

[Jagodka]

Če bi nekdo od mojih poskušal napraviti samomor in bi ga po par dnevih odpustili iz psihiatrične bolnišnice, bi ga ročno stlačila v prtljažnik in odpeljala nazaj. Čez rdečo. Zahtevam terapijo. Takojšnjo. Ni pardona.

V času moje hospitalizacije so vsi "potencialni" samomorilci ostajali več tednov. Eden med njimi je po šestih tednih poskušal znova in uspel. Imeli so tudi skupne pogovore z njihovimi domačimi. Na obljube niso dali nič. Čisto nič. Dvakrat na noč so nas čekirali. Ko je ena začela nekaj govorit o samomoru, smo jo takoj zašpecali dohtarci... Ko smo odhajali, so nam večino zdravil zmanjšali na minimum.

Tole za par dni, ej, slabo nešto. Moj mož je bil tri dni hospitaliziran zaradi centimetrske drenaže na licu. Ob poskusu samomora pa 4 -5 dni? Kdo je tu nor?