Spet slabše obdobje :o

[Onix]

Živjo.

Nekateri me že poznate, in veste da mi je šlo kar dobro zadnje nekaj mesecev. Zdj se je pa spet kr neki tesnobno počutm, pa tud stare vsiljive misli prihajajo nazaj. Tolk težko se je upret ruminacijam o teh mislih, in to me dela še bolj tesnobnega. Sicr ni tolk hudo, ampak useen je zlo utrujajoče, da se morš borit s temi mislimi pa tesnobo. Pol pa še depresija zravn pride. Upam da bo kmal bolš, pa da je to res sam mal slabši obdobje. Čez en tedn mam pogovor s psihiatrom, pa mu bom mal pojamrov. Težko grem vn, ker pol ratam še bol tesnobn, ker nism v svojem varnem okolju, pa vem da bi mogu it. Večino časa sm doma, tko da pomoje bo treba to spremenit, če se čem znebit OKMja pa tesnobe. A mislte da je to normalno, da maš spet mal slabše obdobje kdaj umes. Zame je december še posebej stresen, ker sm že 2 let zapored mogu v begunje zarad vsiljivih misli pa tesnobe.

[vesnav]

Ja, potem je to to...

Dragi Onix, povsem normalno je.. Pride pa gre... Vedno znova, dokler ne boš obvladal in bo šlo za vse čase.. Psihiatru pa le povej, morda ima še kakšen pameten nasvet. Te pozna.

Vse dobro, zares!

Vesna

[Onix]

Ja upam da bom res enkrat za skos to premagov . Poznam tehnike, sam težko jih je izvajat če si v slabem stanju, vem da bi se mogu zamott pa se kr ne morm.

[vesnav]

Težko je, ampak zato smo tu ljudje, ki te razumemo. Ki lahko vsak trenutek, ko boš rabil, dodamo vsaj kanček v mozaiku, da boš lažje grdo, butasto, smotano, zoprno, negravžno misel vrgel iz svoje buče.:

Matr sem se razjezila..

Drži se, fant. Resno mislim.

V.

[Onix]

Hvala Vesna Sj hvalabogu ni tolk slabo, da bi mogu spet u bolnco, sam upam da se bom čimprej spet dobr počutu. No sj so mi na B1 rekl da je normaln, da mam tud slabe obdobja umes.

[Jagodka]

Kar ubogaj našo Vesno, kar pravi, drži. Praviš, da se strah poveča v decembru in da je to čas ko si že 2 krat iskal psihiatično pomoč. Možno, da je se tvoja anksioznost in depresija v tem letnem času poslabšata tudi zato, ker te je strah, da bi se to ponovilo in da bi moral spet v bolnico.

Ampak Onix letos pa ne bo treba, ker boš zmogel s tehnikami, ki jih znaš, obvladati svoje strahove. Psihiater naslednji teden bo pa tudi malo pripomogel. Ja?

[Onix]

Ja sigurn je tud to zlo velik prpomogl k temu, ker me skrbi, da bi blo spet isto. Ampak takrt je blo drgač to da u prvo sm biu brez tablet, u drugo mi pa niso prjele, k sm jedu ene močne antibiotike 3 mesce. Tko da zdj saj tablete pomagajo. Je pa useen težko. Začel se mij slabšat kkšne 2 tedna nazaj, učer sm mel dobr dan, dons je pa spet mal slabši, ful niha. Dobr sm pa zvečer ko uzamem 2mg torendota, pa ful pomaga za tesnobo.Eh sj bo, sam morm mal pojamrat .

[ton]

Tudi meni se zdi normalno, da imaš vmes kakšno slabše obdobje. Če praviš, da ti torendo zelo pomaga zvečer - kaj pa, če bi poklical zdravnika in prašal, če ga lahko morda vzameš zjutraj? Ne vem, nimam izkušenj. In morda tudi prestavi psihiatra na kak dan bližje, če težko čakaš.
Vso srečo, Onix.

[Koki]

Onix, verjemi, da bo bolje. če je meni bolje, pa sem bla čisto na psu, potem bo tudi tebi. En dan je bolje, drug dan malo slabše, ampak pomembno je, da ne izgubiš volje. Re pa je , da imam zelo visoko dozo zdravil (500 mg asentre in 800 mg kventiaxa). Dr. Dernovškova mi je rekla, da nihanja so, enkrat bolje, drugič slabše in da se stanje izboljšuje v mesecih, ne v tednih ali dneh. Drži se.

[Onix]

Živjo

Dons se bolš počutm . Upam da bo šlo tko naprej. Koki vesel sm da ti je zdj bolš, sm reku da ti bo .

[vesnav]

Juhej!

Pozdravček,

Vesna

[Gigli]

Onix...

...Ja res je, pride dobro in spodbujajoče obdobje in pride težje in tesnobno obdobje.
Že človek brez depresije, OKM-ja ter prisilnih misli ima velika nihanja, mi smo pa še toliko bolj dovzetni na vse skupaj.
In dejstvo, da si bil 2x hospitaliziran v mesecu decembru še pospesi tesnobo, ker je prisoten strah ponovitve.
Zelo te razumem glede OKM-ja ter prisilnih misli .. to je res nekaj groznega in utrujajočega..sama sem jih imela veliko in še jih imam, vendar ZELO redkeje. Tako vrjamem, da bo tudi pri tebi

Ne izgubi upanja...gre pa čeprav počaaaasiii
Lep dan,
Gigli

[Onix]

Hvala za vzpodbudo . Ja dons mam res bolši dan, pa skos se zamotm al s televizijo al pa s križankam. Tesnobe tud skorej ni tko da upam na najbolše. Zgleda da me ne more več tolk podret zdj, k sm že navajen na te padce pa vem kako iz njih.

[Gigli]

 

...samo še tako naprej...

[Noelle]

Onix,

se pridružujem ostalim ... le tako pogumno naprej ...

drži se ...

[himiko]

Tud jz Onix ti zelim vse dobro!!!!

Ps ves, mam pa tud jz spet slabse obdobje - hm, zgleda, de je res neki v zraku, ampak bomo, ne! Sej mormo!!!!

Drzi se!!!!!!

[alexx]

Onix...tole vreme, polna luna in ostali šmoren ne pomaga k razpoloženju. Saj jaz sem tudi že ves teden...skoraj povožena. Ampak danes se mi zdi, da je malo lažje. Vidim tudi po živalcah. Počasi se umirjajo. Nekaj dni je pa vse bilo tečno. Sem sosedovemu kužiju  hotela dati Helex. Boga črna zverinica. Kar smilil se mi je.

Imamo pa vsi vzpone in padce. Sedaj sledi vzpon. 

[himiko]

Alexx, hvala ti!!!

Tudi ti se drzi!!! Onix, ti pa tud!!!

[ivica]

po moje je tud normalno, da maš slabš obdobje.. men se sicer zgodi, da sm v bistvu skor vsak december ene par dni ful slabš. sam sm ugotovila, od kje izhaja, pa je bolš.
pa še sonca nam obupno primanjkuje, pa tale dež.. dobr, sej vem, da so to puhlice, ampak po moje tud vpliva.
drgač pa ja, ti toplo priporočam, da se zamotiš. pa da greš ven.. mogoče z ljudmi, ki jih poznaš.
držim pesti! 

[rocco]

 

Pozdrav vsem!

Onix, mislim (tudi iz lastnih izkušenj), da je ponovno pojavljanje prisilnih misli nekaj čisto normalnega. Mogoče ti bo bolje, ko boš slišal mojo zgodbo..

Prvič sem se s prisilnimi mislimi srečal okoli 10. leta.. v šoli sem od prijatelja slišal "zanimivo" zgodbo, kako se je njegov stric obesil. Spomnim se, da me je takrat oblila takšna vročica kot me še ni nikol - čisti strah, potem doma trepetanje, izogibanje prostorom,... vse samo zato - kaj pa če se tudi jaz obesim? kaj pa če sem na nek način podoben temu in se biom tudi jaz ubil? itd. itd. itd. 

potem sem se s svojimi rituali (pomnjenjem registrskih številk na avtomobilih, skakanje čez grm,...) teh misli nekako rešil.. vse dokler nisem pred kratkim zamenjal službe in se poln stresa nekega dne vračal domov, stal na avtocesti in popiz***** zaradi gužve... in kar naenkrat spet vročica, vroča glava, kaj pa če se ubijem, kaj če znorim in obrnem volan, kaj če se obesim kot oče kolega (ki je vmes tudi storil samomor  )... skratka  - problem je bil spet tu.. bilo je celo tako hudo, da iz straha pred tem, da se bom vrgel pred tovornjak, nisem mogel vstat iz postelje - enostavno roke so bile pretežke!

no danes lahko rečem da so te misli s pomočjo asentre 150mg "pod nadzorom", če se temu lahko tako reče.. tu pa tam me seveda spet malo na rahlo prime, vendar so ta obdobja kratka in prej najdem pot nazaj..

glede prisilnih misli ti lahko samo rečem - ne se sekirat, reči si ko jih j***.. ti živiš svoje življenje, malo si preračunaj kolko časa porabiš za ukvarjanje s temi mislimi in počasi boš doumel, da se enostavno ne splača.. 

lp