ZA TISTE, KI SI NE UPATE ZAČETI PISATI NA FORUM

[Janja]

Mavrična, pozdravljena.

Dve leti sem jemala antidepresiv (Asentro) in antipsihotik (Kventiax), trenutno samo antipsihotik (Loquen). Zdaj se pobiram iz depresije, ampak se bojim, da mi ne bo uspelo brez AD.

Ali ti je strokovnjak svetoval, da bi začela opuščati medikamentozno zdravljenje? Če ti ni, potem bodi brez skrbi. Če pa ti je, pa bi bilo smiselno, da mu zaupaš svoje strahove. Mogoče pa ne bi bilo slabo, če bi poizkusila poleg medikamentoznega zdravljenja tudi s psihoterapijo, če imaš možnosti za to.

Omenjaš partnerja, ki ima tudi on motnjo, če se ne motim. Ali obstaja še kdo poleg partnerja, ki se mu lahko zaupaš, in ki te popolnoma razume in sprejema tvojo motnjo?

Ne vem kam naj se obrnem, kje naj začnem. Veliko bi mi pomenilo, če bi spoznala ljudi s podobnimi problemi, ki bi razumeli, kako je, ko si v stiski in osamljen.

Mogoče bi poizkusila tukaj na srečanju ljudi, ki so ti podobni. Ne vem iz kje si, zato ti bom prilepila povezavo, kjer so opisana vsa srečanja, ki potekajo v okviru društva DAM. Malce si preberi in oglej naslednjo povezavo:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html.

Oglasi se še kaj in lepo se imej!

[Arwen]

Stara sem 25 let in sem bila pred kratkim drugič hospitalizirana na psihiatrični kliniki.

trenutno samo antipsihotik (Loquen). Zdaj se pobiram iz depresije, ampak se bojim, da mi ne bo uspelo brez AD.

hmmm, če prav razumem, si bila v bolnici... ti tam niso nič predpisali? pa priporočili kakega zdravnika?

Ne vem kam naj se obrnem, kje naj začnem. Veliko bi mi pomenilo, če bi spoznala ljudi s podobnimi problemi, ki bi razumeli, kako je, ko si v stiski in osamljen. 

forum je dobro izhodišče, tu najdeš kar precej podpore, potem seveda skupina za samopomoč,  v sklopu društva se odvijajo tudi razne delavnice, katerih objava je na portalu in tule http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,28.0.html....

Dobrodošla, Mavrična  in - ti samo piši 

[Janja]

Dve leti sem jemala antidepresiv (Asentro) in antipsihotik (Kventiax), trenutno samo antipsihotik (Loquen). Zdaj se pobiram iz depresije, ampak se bojim, da mi ne bo uspelo brez AD.

Ali ti je strokovnjak svetoval, da bi začela opuščati medikamentozno zdravljenje? Če ti ni, potem bodi brez skrbi. Če pa ti je, pa bi bilo smiselno, da mu zaupaš svoje strahove. Mogoče pa ne bi bilo slabo, če bi poizkusila poleg medikamentoznega zdravljenja tudi s psihoterapijo, če imaš možnosti za to.

Mavrična, ko sem včeraj pisala odgovor, sem spregledala, da trenutno nimaš AD-ja. Šele danes sem ob odgovoru Arwen videla, da dejansko nimaš AD-ja. Mogoče pa bi o svojih dvomih spregovorila s strokovnjakom, saj ga imaš, kajne?

Želim ti lep vikend!

[Mavrična]

Ali ti je strokovnjak svetoval, da bi začela opuščati medikamentozno zdravljenje? Če ti ni, potem bodi brez skrbi. Če pa ti je, pa bi bilo smiselno, da mu zaupaš svoje strahove. Mogoče pa ne bi bilo slabo, če bi poizkusila poleg medikamentoznega zdravljenja tudi s psihoterapijo, če imaš možnosti za to.

Ne, psihiater mi je svetoval samo znižanje doze, jaz pa sem po lastni presoji postopoma opustila vsa zdravila, ker sem mislila, da sem ozdravljena. En mesec po prenehanju sem spet padla v depresijo in psihozo. Prostovoljno sem se odločila, da grem v bolnico, ker drugega izhoda nisem videla.

Arwen: Tam so mi predpisali antipsihotik Loquen 200 mg in Loram po potrebi. Odkar sem prišla iz bolnice nisem vzela Lorama, ker vem, da povzroča odvisnost...Čeprav bi ga včasih potrebovala. Imam psihiatra pri katerem pogovor nikoli ne traja več kot 5 min. To mi je res premalo, zato razmišljam, da bi si našla psihologa.

Omenjaš partnerja, ki ima tudi on motnjo, če se ne motim. Ali obstaja še kdo poleg partnerja, ki se mu lahko zaupaš, in ki te popolnoma razume in sprejema tvojo motnjo?

Imam sestro in očeta, ki me deloma razumeta in eno dobro prijateljico, vendar imam občutek, da me poleg partnerja nihče res ne razume...

Mogoče bi poizkusila tukaj na srečanju ljudi, ki so ti podobni. Ne vem iz kje si, zato ti bom prilepila povezavo, kjer so opisana vsa srečanja, ki potekajo v okviru društva DAM. Malce si preberi in oglej naslednjo povezavo:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html.

Malo se bojim teh skupin, ker vem, da bi bila med najbolj tihimi... Pri večjih skupinah me vedno zagrabi tesnoba. Janja, hvala, bom resno razmislila o tem. 

Arwen, hvala tudi tebi za povezavo! Imam še veliko za predelati na tem portalu

[Janja]

Imam psihiatra pri katerem pogovor nikoli ne traja več kot 5 min. To mi je res premalo, zato razmišljam, da bi si našla psihologa.

Mavrična, na žalost je to tako. Tudi zares dobri psihiatri si več kot 15-20 minut (to je najbrž maximum) enostavno ne morejo vzeti, ker je sistem tak, kakršen pač je. Zato je dobro, da imaš poleg še psihologa ali psihoterapevta.

Imam sestro in očeta, ki me deloma razumeta in eno dobro prijateljico, vendar imam občutek, da me poleg partnerja nihče res ne razume...

Mogoče pa je to res samo tvoj občutek. Drugače je pa zelo težko razumeti stvari, ki jih sam ne poznaš dovolj dobro. Poizkusi se malo več z njimi pogovarjati in jim obrazloži določene občutke; seveda, če je to v obojestranskem interesu.

Mogoče bi poizkusila tukaj na srečanju ljudi, ki so ti podobni. Ne vem iz kje si, zato ti bom prilepila povezavo, kjer so opisana vsa srečanja, ki potekajo v okviru društva DAM. Malce si preberi in oglej naslednjo povezavo:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html.

Malo se bojim teh skupin, ker vem, da bi bila med najbolj tihimi... Pri večjih skupinah me vedno zagrabi tesnoba. Janja, hvala, bom resno razmislila o tem. 

Pa saj ni nič narobe, če si na začetku bolj med tihimi. Mogoče ti bo pa Arwen kaj več napisala o skupini, ker se je, če se ne motim, tudi sama udeleževala ene.

Lepo se imej!

[Arwen]

Malo se bojim teh skupin, ker vem, da bi bila med najbolj tihimi...

nič ni narobe s tem  , si pač bolj tiho in poslušaš... in kljub temu vseeno spoznaš par sorodnih duš:

Ne vem kam naj se obrnem, kje naj začnem. Veliko bi mi pomenilo, če bi spoznala ljudi s podobnimi problemi, ki bi razumeli, kako je, ko si v stiski in osamljen. 

[kristjan]

A joint a day keeps the doctor away 

http://answers.yahoo.com/question/index?qid=20091102184301AAvuY1c

[johiiqa*]

Pozdravljeni  sem nova na tem forumu..že nekaj časa me muči anksioznost oz. glede na simptome, ki sem jih prebrala na spletnih straneh sklepam, da težava zagotovo tiči v tem. V socialni fobiji  čeprav pri psihologu še nisem bila, sem si kar sama postavila diagnozo hehe  ..odločila sem se, da se vpišem na tečaj retorike, saj bi se rada vsaj nekoliko znebila grozne treme pred nastopanjem  nihče, ki ga to ne muči, ne more razumeti, kako se počutim, ko me nekdo pokliče(npr. profesor) in dobesedno otrpnem, srec mi začne kar skakati v prsih, češ evo spet boš nekaj narobe naredila, spet ga boš polomila, si že v središču pozornosti, spet se ti bodo vsi smejali.  tudi stikov ne znam dobro navezovati..zanimivo je tudi to, kako dobro lahko stike navezujem z ljudmi iz tujine, iz slovenije pa zelo težko  ...nekako kot, da me mentalitetaslovencev odbija, kot da se ne morem vključiti v družbo  sicer sem pred kratkim zamenjala razred in se s trenutnimi sošolci bolje razumem, ampak vseeno ni to tisto kar si želim  ..vem, da moj značaj NI takšen!! in da bise tega nenehnega občutka strahu pred ljudmi rada rešila!  še pred nedavnim sem mislila, da težava tiči le v drugih, sedaj sem končno spregledala, da sem sokriva tudi jaz  no..v glavnem, mislim da je prvi korak da sem to spoznala..če pa je volja, se vse da!!  prosim, če mi lahko kdo da še kakšen dodaten nasvet in ali tudi vi menite, da imam težave s socialno fobijo..lep pozdrav vseeem     

[Arwen]

pozdrav tudi tebi 

[johiiqa*]

najlepša hvala 

[Ana1991]

Živijo vsem! 

Preden zaćnem karkoli pisati me nekaj zanima.. ne vem namreč če pomoč iščem na pravem forumu!?
Moja težava je da sem bila pri 14. spolno zlorabljena in pri 17. (to je leto dni nazaj) posiljena.. stvar sem vbistvu potlačila vase oz. tudi delno premlela  se pa baje posledice čuti v obnašanju pa mojem menjavanju počitja, spolnosti in podobno (vsaj tako pravi moj fant).
Pravzaprav sm se odločila da si poiščem neko strokovno pomoč ampak ne vem ali je to psihiater ali psihoterapevt ali pač vsaj nekdo ki razume.. stvar sem že zaupala fantu ampak on samo posluša in joka  in ubistvu ne zna pomagat.. logično. Zato me zanima če je forum pravi naslov zame oz. če ni kam se obrnem? 
Če slučajno kdo ve potem lepo prosim za pomoč 

Hvala vam lepa pa lep pozdrav 

[toja]

Ana pozdravljena!

Nič nisi zgrešila, če si na tem forumu, kajti to je forum, za vse ki imajo kakršne
koli psihične težave.
Tvoja izkušnja je zelo huda in posledično se iz tega razvije tesnobno stanje.
Sprašuješ kam naj se obrneš?

Vidim, da imaš fanta in stvar dokaj dobro obvladuješ, vendar je moje mnenje, da si poiščeš pomoč psihoterapevta, kjer bosta predelala tvojo težavo.
Če pa bo prehudo se lahko z njim pogovoriš in ti bo svetoval ali rabiš zdravila ali
ne in te napotil k psihiatru.
Mislim, da bi bilo dobro, da gre tudi tvoj fant, ker čutim, da je zelo zlomljen.

To je moje trenutno mnenje!

Vem, da se ti bo oglasil še marsikdo, mogoče celo s podobno izkušnjo.

Zdajle samo toliko, da veš, da si na pravem mestu in da si naredila velik korak, ko si stopila med nas. 

Ana ne obupaj, tukaj se najdejo rešitve za vse!

Lep pozdravček tebi in tvojemu fantu, ki te, kot vidim zelo podpira!

[Ana1991]

Hvala toja za odgovor!   
O psihoterapevtu sem oz. sva že razmišlala ampak so tu problem finance.. tako da si nekako poskušam pomagati z ljudmi, ki imajo podobne probleme oz. imajo živce prisluhnit/pomagat 
Tako da dokler ne naberem denarčkov za pregled bo treba nekako drugače zrihtat..

Ampak fuul hvala za pomoč! 

[Alice in Wonderland]

Zdravo. Tudi jaz sem nova na forumu. Pravzaprav me pesti kombinacija anksioznosti, anoreksije in bulimije (motnji hranjenja se mi pojavljata nezavedno, zato jih res težko premagujem). Ne vem točno zakaj tole pišem in se ful čudno počutim, ampak verjetno bi mi bilo lažje, če bi vedla da ima še kdo podobne motnje.

lep poletni pozdrav vsem

[ravnoris]

Torej, pozdravljeni
sploh ne vem kaj naj napišem, vendar vem da nekaj moram.
sedim v službi, gre mi na jok, in upam da bo noč čimprej tu. Nisem preveč korajžen da bi takoj začel pisati o sebi in svojih težavah.

LP in hvala da lhko kaj napišem

[toja]

Alice  tudi takšni so med nami, sigurno se ti kdo oglasi!!!!

Ravnoris, poznam take težave, ti kar začni pisat, boš
videl/a bo kar samo steklo, tu smo in ti bomo pomagali.
Vsak od nas je enkrat začel in poglej kako nam ratuje!

Pogumno

[Aslan]

Ojla Ravnoris, lepo pozdravljen med nami.

Če ti gre na jok imaš verjetno stisko, morda občutek nemoči, žalosti?
Včasih se res znajdemo v življenju v slepi ulici ...
čez čas ko se ozremo nazaj vidimo, da so nam prav težave, bolečina prinesle možnost za osebno rast, za spremembe ... da so se pojavile z razlogom ...

Topel pozdravček,
Aslan

[J.N.]

Še par besed z moje strani.
Najprej lep pozdrav vsem.
Danes sem odkril to stran in se mi zdi precej zanimiva. Upam, da jo bom lahko tudi jaz kdaj obogatil s svojim prispevkom, ampak najprej bi si malo prebral že napisano oz. vsaj prispevke na temo, ki me zanima, da ne bo preveč ponavljanja.
Moja glavna težava je beg iz realnosti. Pred to uspešno bežim že nekaj let in občutek nezadovoljstva jasno kaže, da bo treba nekaj spremeniti. Ker sem imel zelo "pestro" otroštvo (alkoholizem, nasilje, ...) se sprašujem ali ni to mogoče povezano s sedanjim stanjem. Opažam tudi težave na področju odnosov, predvsem z nasprotnim spolom. Situacija sicer ni kritična, ampak mi ne deluje najbolj normalno.

Zato upam, da bom na teh straneh našel kaj uporabnega, kar mi bo v pomoč.

[trzinka]

Janez, pozdravljen!

Najprej bi te pohvalila, ker se zavedaš in si ugotovil , da nekaj v načinu razmišljanja ne deluje tako kot bi moralo.
Vsekakor je veliko oz. kar največ težav povezano z našim otroštvom, posebej ker smo si določene vzorce razmišljanja sami prenesli in ker smo jih tudi podedovali od staršev.
Za take težave ti priporočam psihoterapije in sicer vedenjsko kognitivne. Lahko se udeležiš tudi kakšne skupine za samopomoč, kjer je vsak dobrodošel, podatke dobiš na našem forumu in je obisk skupine brezplačen. Mogoče boš lažje razumel stiske in težave, ki se nam vsem dogajajo, če boš spoznal tudi druge sotrpine.

Beg ni rešitev, zato je treba težavam pogledati v oči in jih odpraviti

[dultras]

a je narobe k sm str 16 let pa se počutm kda v življenju ni nč več? zdi se mi da zard moje starosti me noben ne vzame resno k probam s kom govort...