Anksioznost

[Onix]

Živjo

Star sem 21 let in že kar nekaj časa se borim z anksioznostjo in OKMjem. Včasih je kar uredu, včasih pa sem ves nemiren in črnogled. Imel sm 2 hudi krizi tazadnja je trajala okoli 5 mesecev, zdj sm pa že kakšne pol leta kar uredu. Zadnje dni pa se mi spet pojavlja neka anksioznost in strah pred ponovno krizo. Ne hodim veliko ven, saj v družbi nimam občutka varnosti, in simptomi se mi zelo povečajo. Bil sm na B1 oddelku v Begunjah, celotni program pol leta in sm se kr naučil obvladat vse te simptome. Ampak zdj me pa spet skrbi, da bom zapadel v krizo. Sicer so nas na B1 učili da nekaj slabih dni ni nobena katastrofa in da je čisto normalno, da imamo nihanja. Z vsiljivimi mislimi je kar uredu, samo tesnoba se mi zadnje dni spet pojavlja v blažji obliki, a vseeno me skrbi da se bo stanje spet poslabšalo. Sem na ADjih Zoloft 200 Mg in Torendo 2 Mg. Po potrebi imam tudi Apaurin 5 Mg. Zanima me vaše mnenje kako se spopadati s tesnobo, in kako iz vsakega slabega dne ne delaš iz muhe slona hehe.

Lp, Onix

[Aslan]

Zapisuj si počutje...kadar je dobro si naredi sonček
in ko pride slab dan boš vedel, da je to NORMALNO NIHANJE počutja,
kot pri vseh ljudeh.

Anksiozneži smo nagnjeni h katastrofiziranju in en slab dan,
je za nas že takoj uvod v globoko depro naprimer...
Prepoznati te misli, da so pretirane, da so v smislu vse ali nič ipd...

Pride slab dan in tudi mine...
Najdi čim več prijetnih opravil zase...za takrat ko si v bad feelingu.
Določi si naloge: vstanem, grem ven ipd...
Najhuje je ostajat doma, se zapirat pred svetom...s tem anxa narašča...

[žana]

Živjo

Tudi sama se srečujem z anksioznostjo ter depresijo, stara pa sem 20, vendar se mi to vleče že 2 leti brez zdravljenja, sedaj pa mesec in pou jem Mapron, ter še ni vidnih rezultatou. Drugače sem dostikrat živčna, napeta, še najbolje ko sem doma oz. nimam nič za početi. Poleg tega me obhajajo slabosti, vrtoglavice, glavoboli, upam da bodo zdravila prijela. Ali so tebi pomagala zdravila oz. kdaj so začela delovati

Lep pozdrav

[Onix]

Ja men so zdravila pomagala do neke mere. Velik morš pa sam storit, nihanja so pa normalna. Sj če ti te zdravila ne bodo pomagala, pol loh rečeš zdravnici da kere druge probata, ker usaka zdravila na usakega posameznika delujejo drugač, enim pomagajo ene drugim pa spet druge.

[žana]

Upam da bodo tudi meni pomagala. Drugače se mi pa zdi, da sva oba še zelo mlada, ter se morava srečevati s temi težavami, ter upam da se nebojo vlekele celo življenje, sej je izredno težko.
Kakšni pa so tvoji nesveti za zmanjšanje tesnobe? meni se zdi da če sem u družbi s kolegi in vsaj nekaj počnem se zamotim in ne mislim toliko na bolezen in težave, če pa sem doma pa vedno, čeprav jih skušam odmisliti. Hodim tudi na sprehode, vendar se mi včasih neda, ker imam izredno pomankanje energije, ali se jetebi energija povrnila?

Lp

[Onix]

Ja sigurno je ful pomembn, da si čim bolj aktivna v življenju. Sprehodi so tud ful uredu za sprostitev. Če tesnoba pride jo probaj sprejeti in se je ne bati. Sm pa prepričan, da se te težave z dovolj volje in truda da premagati. Res je oba sva še premlada, da bi vrgla življenje preč. Pr men so pa še te vsiljive misli skos.

[žana]

Jest pa nebi rekla da imam usiljive misli, samo za usako stvar se sekiram, tudi nepomembno,
ter imam zelo hude glavobole, zato mi je še celo osebna zdravnica predpisala napačno bolezen, alergijo. nato pa se mi ni nič izboljšalo, ter sem sama prišla do tega. kako ti gra pa kej šola oz služba

[Onix]

Trenutno šola stoji. Oziroma cel moj živlene stoji. Sploh nevem kuko bi spet začel živet, zj sm pa sploh mal bl črnogled k mam slabši obdobje.

[Gigli]

Pozdravljena oba:)

Ja, v tem obdobju je nasploh normalno da se počutimo slabše, ker ni svetlobe, ni toplote, sončka ni...vse skupaj je malo turobno. Tudi jaz sem imela kaksen dober teden nazaj slabsi pa potem spet gor in tako dalje...
Jaz se borim z anksioznostjo ter depresijo ze 7 let, vendar sem sele zadnje leto resnično "aktivna". Prej sem nosila masko in sebe prepričevla, da sem žrtev in da si ne morem pomagati...ali pa si enostavno nisem mogla oziroma nisem bila pripravljena na resnične spremembe...Tudi doma na začetku nisem dobila podpore...bila sem vse drugo kot bolana-lena, nezainteresirana, vzkipljiva, nesposobna...nekako se tudi moji starsi niso hoteli sprijazniti kaj se je zgodilo z mano...jaz pa se manj. Iskala sem rešitve drugje, ne pa pri sebi. Vmes sem zamenjala ze 5 različnih ad-jev(zadnje so mi se nekako najbolje pomagale, čeoprav sem imela HUDE odtegnitvene simptome), napaka pa je bila ker sem enostavno samo "papcala" tabletke in čakala na čudezno ozdravitev. TAKO NE GRE.
In kot si rekel ONIX - NAJBOLJE SI LAHKO POMAGAMO SAMI, POT JE DOLGA IN STRMA...GRE PO KORAKIH..TRI NAZAJ IN EDEN NAPREJ..
Tudi dobra pšsihoterapija pomaga...jaz je nisem imela, ker sem bila neumna in sem mislila da jo ne rabim...vendar nikoli ni prepozno ne??
Želim vama vse lepo...naj čimvečkrat posije sonček

LP,
Gigli

[Azrael]

Jaz pa znam uživati ne samo v soncu, ampak tudi v megli in temnem vzdušju - je čarobno 

Danes sem bil deležen prepega prizora: pretežno temno-modro-sivo oblačno in zraven med oblaki prelepa ozka sončna svetloba malo temnejša pa živa in prav v tej svetlobi 4 vrane na strehi 
Ok, malo off topic, morda, pa vseeno.

Onix, le vztrajaj, to, da veš, da je rešitev v tebi je zmagovalno, jaz prisegam točno na to.. Polagam ti na srce, da vztrajaš, ne glede na to kolikokrat padeš (nazaj).

Lp 

[Onix]

Oj

Ja res je, morš vztrajat to je bistvo. Hvala za vspodbudne besede obema. Drugač se mi pa zdj spet na bolš obrača, tesnobe skor ni več hvalabogu. Delam pa 2krat na dan dihalne vaje, pa kr pomaga.

[Gigli]

Heeey:)

Me veseli Onix.. ..

Tudi pri meni je malo bolje.. , čeprav te anksie se kar ne morem in ne morem otrest  .., tesnobica tudi malo nagaja...
Hja, ves kako je..Če se je toolikoo časa nabirala v nas, ne more kar izginit čez noč ne??

Drugače pa, vsem nam: 

Srečo vsem,
Gigli

[Onix]

Ja men je zdravnki reku, da bo trajal več let predn se to zares premaga. Ampak sm pa mel že kr dost psihiatrov, pa so usi rekl da se da. Pa kukr vsi vemo zdravniki ne lažejo, če maš še en tedn življenja ti to povejo, tko da pomoje neb dajal lažnega upanja. Drugač pa zlo pomagajo dihalne vaje, ki sm se jih nauču na oddelku B1 v Begunjah. Pa ful se morš zamotit, da ne mislš skos na bolezn, ker to je najslabš. Pa morš razmišlat pozitivno, sploh v slabih obdobjih. Ker ta negativna mišljenja so nas prpeljala v tako anksiozno stanje, tko da se splača trenirat pozitivno mišljenje .

[Onix]

Aja pa vesel sm da je tud teb bolš .

[Gigli]

HOJLA!

Ja res je ja...sigurno traja nekaj časa, da se naši "slabi" in trdno zakopani vzorci začnejo spreminjati..
Meni so tudi rekli, da je anksioznost bolj trdovratna kot depresija - vendar ne me narobe razumeti...ne v smislu da je depresija ni težka bolezen ampak nekako se jo da hitreje "zazdraviti".. Anksia pa je res vkoreninjena..
Ja kar se pa tiče dihalnih vaj ti vrjamem da pomagajo.. Nekaj sem probavala sama ampak bom potrebovala malo vodstva psihoterapevta, katerega do sedaj nisem imela ..jaaajks

Bodi lepo in čimbolj sproščeno ...pa še kaj piši..

pa pa
Gigli

[himiko]

Zih se da premagat ankso!!! Meni cedalje bolj uspeva, ceprav se mi je se pred parimi meseci zdelo vse tako  brezizhodno. Nadlogo se da premagat s terapijo, z veliko potrpljenja, gibanjem (priporocam sprehode, tek in plavanje - predvsem slednje naj bi bilo zelo terapevtsko), pa tudi zdravili, ce ne gre drugace. Meni je v veliko pomoc tudi moj kuza, cetud se morda slisi nenavadno...

Veliko uspeha pri zdravljenju!

[Gigli]

Himiko...

Res je, VELIKO potrplenja ter dela na sebi...
..in ne sliši se čudno..tudi jaz imam kužata in RESNIČNO pomaga..pomirja me.. in to je tudi dokazano, pomagajo zmanjševati tesnobo in anksioznost..

...pa najlepša hvala za lepe želje..TUDI TEBI

LP,
Gigli

[himiko]

Hvala Gigli!!!!!! Vse bo se ok, oblubim!!!!

Drzi se!!!! Pa ce mas se kaksno vprasanje, kar vprasi...

Ps aja, pol je dokazan tole s kuzki.. k jz , ce sem slabse, se stisnem k njemu, poslusam njegov srcek in je bolje, ne pretiravam...

lp

h*

[ivica]

Ja, definitivno je najhujš bit doma, in se sekirat in premlevat. Vsaj pr men je blo z anxioznostjo sam še hujš.. Drugač res je težko, ampak treba ločt med slabim(i) dnevi/om al pa tem, da se stanje slabša. Ne vem, jst sm pa se z zdravniki pogovarjala, da je anxioznost stanje in ne bolezen, čeprav bi mi bilo ljubše če bi bilo slednje. Se pa jst osebno preveč zanašam na zdravila (zdej trenutno jih prvič menjam, držim pesti zase, da bo šlo ok).. Ker večina dela je na nas samih. Sliš se scary, vsaj men se je, ampak se da. Vsaj zlest iz tiste črne luknje v mal svetlješe dni.
Drgač pa plavanje je res zakon. Men se zdi, da tud zarad same tehnike dihanja..
Pa žvali na splošno..
Drži se

[Onix]

Ja morš počet čim več stvari, jes se pa zadne cajte preveč prepuščam anksioznosti. Tko da zdj bom začeu mal več vn hodt pa rešvt kkšne križanke, se zamotit z računalnikom pa kuj ko se vreme izbolša bom začel tud mal kolesart, ker šport zlo pomaga.