kako premagati depresijo

[DAJDAM]

Žana, tableti samo OMILIJO znake....odpraviti oziroma omiliti pa se jih da z PSIHOTERAPIJO.
Ce bos samo cakala na tablete bos razocarana in potem je resevanje tezav tezje.
Poskusi ze takoj skupaj z kemijo tudi z psihoterapijo. Strah je NORMLALNO custvo....
v nevarnih situacijah zato bo ostal VEDNO, samo TI bos morala pri sebi ugotoviti
kateri je NEVAREN in ogorzujoc in kateri je samo posledica ANKSIOZNOSTI......

Prijateljici! To je to, kar je napisal Lost. Če povem po pravici; se ravno sedaj odpravljam k os. zdravnici na posvet in napotnico za psihoterapijo. Namreč sedaj imam psihoterapevta, ki mi napiše samo tablete, na pol leta se vidiva, govorim 10 min....to ni nič. Žal sem sam potreboval veliko časa, da sem našel ta forum, ki nam je vsem v veliko pomoč. Drugače pa je moja depresija bila in je še vedno tabu, za vse tudi zame. Od tod moja nevednost. Po posvetu s prijatelji iz foruma pa grem na naslednji nivo. Tablete so pomagalo, psihoterapevti ti pokažejo cilj--------vendar pa sami moramo preteči ciljno črto.
Kar pogumno, samo naprej!

[Lost]

Tablete so pomagalo, psihoterapevti ti pokažejo cilj--------vendar pa sami moramo preteči ciljno črto.

CILJ dolocimo SAMI, MI sami zivimo nasa zivljenja ne terapevti. Oni nas pa USMERJAJO.......
Forum je velik "psihoterapevt" samo govorimo iz lastnih izkusnje in tudi v nasvetih ponavljamo
LASTNE napake. PSihoterapvt pa je pri tem NEODVISEN.....strokovno in njegove izkusnje z
drugimi pacienti....

[gogi]

Forum je velik psihoterapevt....seveda, že sam občutek, da nisi sam, da imaš nekoga ob sebi..nekoga za pogovor, neko oporo...že to je nam v pomoč.
Jz osebno sem zelo vesela, da sem našla ta forum, pa tut če sam neki malega povem, napišem...če samo berem...super stvar. Meni to veliko pomeni. 

[anonimnež]

Tule si lahko preberes kako smo zaceli na forumu  
http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,1476.msg19701.html#msg19701

na kratko....eno leto "podozivljanja" in zivljenja v upanju da depra cim prej SAMA "izgine" in da se
vrnem nazaj.......( obiskoval psihoterapevtko in izpostavljanja) drugo leto...z pomocjo DAMa in
nekaj pozrtvovalnih clanov ki so me "vzeli v roke" zacel delati.....in tezave so postajale tezavice
in dolocenim se sedaj samo se nasmejem. Tiste TEZAVE ki je prinesla DEPRA sem dokaj hitro premagal,
ostale ki pa so bile POVOD za depresijo pa resujem se danes. Se vedno jemljem ADje samo kot sem ti
ze napisal sem jih zmanjsal na POLOVICO.

Jast jih sedaj jem že mesec in pol, vendra se po nekaj napredkih danes spet počutim slabo, vendar upam da bo minilo, saj se mi je to že zgodilo da sem se potem proti večeru počutila boljše.

Nihanja so prvi kazalec, da se ti stanje stalnega slabega pocutja spreminja.
SAMO ADji in CAKANJE ne bodo naredili nic, samo povecevali DVOME da bo kdaj bolje.
Poisci psihoterapevta...in PRIJETI DEPRO za roge....in kasneje pocasi resevati VZROKE ki
so te pripeljali. Vse ostale (alternative) so samo POMAGALO, kot ADji.....
Mi SAMI smo se z napacnimi mislenimi vzorci pripeljali v depro. I tudi sami se moramo ODPELJATI.
Toda z pravilnim strokovnim pristopom in izkusnjami na FORUMU je pot tokrat lazja in je moznost
za uspeh lazja, kot pa da smo nenehno v svoji "garazi" in gledamo KAJ se bo spremenilo samo od sebe.

in kako premagat napačne miselne vzorce?

kakšen je pravilni strokovni pristop in kdo lahko tu pomaga?

[Lost]

in kako premagat napačne miselne vzorce?

kakšen je pravilni strokovni pristop in kdo lahko tu pomaga?

Brez pomoci in vstrajnosti psihoterapevta mi nebi uspelo zaceti in sploh iti na to pot.
Vsekakor da se z psihoterapevtom ujames in da mu z casom poves VSE, brez cenzure.
In tudi upostevas njegove nasvete kako se soociti z tem in VSAJ poskusiti ne pa ze v
zacetku "TO MENI NE BO POMAGALO"  ja lahko mu reces da imas OBCUTEK da ti ne bo
pomagalo in mu razlozis ZAKAJ....in to je PRVI korak ko ozavestis svoje misli.

Potem pa je odvisno od tega KAKSNO psihoterapijo bos uporabil ( katero bo terapevt predlagal)
Na zacetku je KVT in izpostavljanje zelo "kruta" , odvisno od tega kaksne cilje si zadas.
Takrat je bil se SPREHOD cel podvig.....kaj sele kaj drugega. In ce bi me terapevta takrat poslala
v TRGOVINO...bi bil to sigurno moj zadnji obisk.

In potem spoznavanje svojih tezav na FORUMU , pisanje obiski skupin za samopomoc, PSihoedukacijska skupina, Izobrazevanja za moderatorje in ..... druzenje z ljudmi ki imajo podobne tezave.

[Arwen]

...kot pravi Lost  s tem, da je treba vedet, da so miselni vzorci , kot npr.

“Vedno gre vse mimo mene.” 
“Ljudje so slabi. Življenje je grozno. Zakaj so vsi proti meni?”
“Ljudje me vedno prizadenejo …”
“Nihče me ne mara, ne razume, ...”

pogojeni z našim dosedanjim življenjem, tako družino, vzgojo, kot izobraževanjem, šolo, z odnosi (dom, soseska, sošolci, sodelavci).... in da sprememba vzorcev pravzaprav sovpada z dvigom samozavesti, izboljšanjem samopodobe... oziroma drugače rečeno - star program zbrišemo in vstavimo novega.

[anonimnež]

in kako premagat napačne miselne vzorce?

kakšen je pravilni strokovni pristop in kdo lahko tu pomaga?

Brez pomoci in vstrajnosti psihoterapevta mi nebi uspelo zaceti in sploh iti na to pot.
Vsekakor da se z psihoterapevtom ujames in da mu z casom poves VSE, brez cenzure.
In tudi upostevas njegove nasvete kako se soociti z tem in VSAJ poskusiti ne pa ze v
zacetku "TO MENI NE BO POMAGALO"  ja lahko mu reces da imas OBCUTEK da ti ne bo
pomagalo in mu razlozis ZAKAJ....in to je PRVI korak ko ozavestis svoje misli.

Potem pa je odvisno od tega KAKSNO psihoterapijo bos uporabil ( katero bo terapevt predlagal)
Na zacetku je KVT in izpostavljanje zelo "kruta" , odvisno od tega kaksne cilje si zadas.
Takrat je bil se SPREHOD cel podvig.....kaj sele kaj drugega. In ce bi me terapevta takrat poslala
v TRGOVINO...bi bil to sigurno moj zadnji obisk.

In potem spoznavanje svojih tezav na FORUMU , pisanje obiski skupin za samopomoc, PSihoedukacijska skupina, Izobrazevanja za moderatorje in ..... druzenje z ljudmi ki imajo podobne tezave.

katere so pa : skupine za samopomoč?

[Arwen]

na prvi strani imaš seznam; link:
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=433&Itemid=66

[žana]

Živjo

Ponovno se oglašam na forum.
Po 2 mesecih jemanja Maprona se počutim še kar dobro, po današnjem obisku psihiatra sem dobila navodila da naj tablete jemljem še 2 mesece v marcu pa naj začnem jemati polovičko.
To se mi zdi že kar prehitro. Zanimajo pa me vaše izkušnje s tem koliko časa ste jemali tablete, in kakšno je bilo potem vaše stanje?


Lp

[Lost]

    pogrešam psihoterapijo. Ce bos brez psihoterapije začela zmanjsevati, ne bo dobro.
Sedaj ko si bolje moras priipraviti "teren" za takrat ko se ti bodo simptomi spet vrnili.
Vzrok za depresijo ni bilo poruseno kemicno ravnovesje v glavi , ampak posledica necesa ki je porusila to kemijo. Ce tega ne bos resila-odpravila, bos kmalu se na slabsem. Jaz jemljem ADje po drugi epizodi depre sedaj 2 leti. 1 leto sem jemal 20mg Cipralexa, nasledje pol leta 15, sedaj pa ze dobre pol leta 10mg. Z novim letom sem pa zmanjsal na 5mg  se vedno obiskujem psihoterapevtko.

[metaaa]

Živjo!

Veseli me, da sem našla tale forum... se ti kar malo kamen odvali od srca.

Najbolje da predstavim svojo zgodbo, da boste vedeli, kdo je na drugi strani  - stara sem 28 let. To da sem depresivna, sem spoznaša šele pred dvemi meseci, ko so se mi začeli pojavljati napadi panike, katerih sem se zeloo prestrašila. Potem večerni nemiri, ko greš spat in bi najraje kar ušel nekam ven, tesnoba... obup... zdravnica mi je že parkrat nakazala, da se ji zdi, da sem depresivna, ampak meni se ni tako zdelo. No, sedaj se mi zdi. Dober mesec jemljem Cipralex in stanje se mi je zelo popravilo. Tako obupnega nemira več ni, včasih pa imam še vseeno nemir v nogah... upam da tudi to izzveni. Lahko rečem da se dobro počutim. Izvor mojih težav jaz pripisujem nesprejemanju "temnih" plati življenja: bolezni, nesreče, smrti... Prej sem si vse to razlagala kot mojo pretirano občutljivost, sedaj vem, da temu ni tako. Pred 3 leti mi je sestra zbolela za rakom na dojki, kar je mene in mojo družino zelo sesulo. Nekako smo se vsi "zavlekli" v svoj kot in vsak zase je poskušal preseči to bolečino. Sestra je zdaj zdrava, strah pa ostaja pri vseh nas. Zadeva je šla celo tako, da sem se jaz začela bati vsake stvari an sebi, češ, kaj pa če ga imam tudi jaz... tako da sem za vsako težavo našla odgovore in obisk specialista je ovrgel sum, pa potem sem našla novo zadevo... skratka, neprestano iščem.... je pa naša primarna družina takšna, da se od teh stvareh ne govori... in očitno je tukaj izvor...

Trenutno jem Cipralex in se veliko bolje počutim, začela pa sem se sproščati tudi s tekom.
Prijavila sem se k psihiatrinji (Sotošek), od katere ne vem, kaj lahko pričakujem - bova delal na meni v smislu psihoterapije, ali bo to zgolj pogovor o tem, kako se tisti dan počutim?? Je pa čaklana doba 3 mesece! 
Berem da predlagate psihoterapijo, s katero se tudi sama strinjam - pa me zanima... ste samoplačniki pri psihoterapevtih ali ste našli kaj drugega?

Ma, ne vem kaj naj še napišem.... veliko se bi še dalo... pa drugič... ko mi kdo odgovori...

Lp Meta 

[pupika]

Meta pozdravljena
Mislim, da si se kar pravilno odločila kako boš premegala težave. meni osebno je pomagalo hoja, tek, joga.. in samoplačniška psihoterapija. Sama sem na prvi strani foruma našla terapevtko, ki je zame najboljša. Pomembno je, da s terapevtom najdeš skupen jezik, da čutiš neko zaupanje. Jaz sem prej zamenjale dve, in ni mi žal, saj so bile to vseeno neke izkušnje
Imej se lepo in napiši še kaj

[Arwen]

Meta, lep pozdrav 

[metaaa]

Dobro jutro!

Hvala za lep sprejem! 

Pupika - eno vprašanje glede psihoterapije - koliko te pride en obisk in koliko časa se približno hodi... vem da je vse odvisno od tega, kakšne težave imaš, ampak tako me zanima... je to neka kratkotrajna zadeva, npr 3 mesece, al to hodiš leta? Vem da je to težko ocenit!

Je kdo že slišal za dr. Sotošek?

Lp M

[Lost]

Trajanje psihoterapije in pogostost obiskov je odvisno od tega kako globoko smo zabredli
in koliko zelimo narediti na sebi. Cene obiskov se gibljejo od 50€ do 90€ za eno uro.
Sam hodim redno ze 2 leti, najprej tedensko, potem 14 dni, sedaj pa znam "preziveti" ze
tudi vec kot en mesec. Res da se je "tezav" na zacetku v enem tednu nabralo za 2 lista A4.
Sedaj pa jih je v celem mesecu za pol strani A4. Ker sem se naučil tezave resevati sam, vedno
pa ostanejo kaksne ki jih "nocem" , "ne upam" resiti sam. 

[ton]

Lost, ta tvoj 'psiho - mehanicizem' počasi postaja obrabljena plošča. Zelo resno mislim, da tvoja teza o delu na sebi ne drži, tisto, 'kako globoko smo zabredli' je pa sploh neumnost. Nihče v depresijo ali tesnobo ne 'zabrede' nič bolj kot 'zabredemo' v zlom noge ali gripo.

[vesnav]

Ok, Ton, ampak, kako lahko misliš, da njegova kobajagi teza ne drži, če pa njemu pomaga?
Če je živ dokaz, da napreduje?

V.

[Aslan]

Depresija je bolezen...in se zdravi, resda..kot zlom noge...
Samo noga se zlomi klik in je zlom tu...gips in gremo naprej
V depresijo pa tonemo počasi..prav pehajo nas tja naši nezavedni vzorci mišljenja, vedenja, čustvovanja....ki počasi in zanesljivo rušijo tudi kemijo v možganih....

In ko s pomočjo psihoterapije prepoznavamo in spreminjamo sebe, si gradimo varni zaščitni obroč,
ki nas bo obvaroval ponovnega zdrsa v temno luknjo.

Losta poznam, in je odličen primer kako redno delo na sebi vpliva na naše težave.
Spremembe so blagodejne predvsem za nas same, za naše notranje doživljanje sebe in sveta okoli nas.

[Lost]

Lost, ta tvoj 'psiho - mehanicizem' počasi postaja obrabljena plošča. Zelo resno mislim, da tvoja teza o delu na sebi ne drži, tisto, 'kako globoko smo zabredli' je pa sploh neumnost. Nihče v depresijo ali tesnobo ne 'zabrede' nič bolj kot 'zabredemo' v zlom noge ali gripo.

Ton, koliko vem je to forum kjer pisemo LASTNE izkusnje in stojim za vsakim svojim postom.
Mogoce res pisem prevec preprosto in "po kmecko" in se ponavljam.
Samo vsak novinec ki pride na forum je zbegan, zmeden, prestrasen ker ne ve kaj se mu dogaja.
Zato....ti obdrzi svoj nacin in nasvete z katerimi se vcasih strinjam vcasih pa ne, pa bo vse ok.

[ton]

Mislim, da ljudi po nevednosti strašite s tem presnetim 'delom na sebi'. Dajte, predstavljajte si nekoga, ki ga je depresija res prikovala na dno - kako, mislite, bo takšen sprejel tole 'delanje na sebi', ko pa še migniti ne more? Mar mu ne bo to samo še povečalo muke - že tako je na dnu, zdaj pa zguba še 'delati na sebi' ne zmore!
Ali resno mislite, da 'delanje na sebi' kaj pomaga pri akutni depresiji? Moja izkušnja in par let spremljanja tega foruma pravita zelo preprosto: ne pomaga. Pri akutni depresiji je nujna pomoč strokovnjakov in zdravil, ne pa trapljenja s 'samoproletarstvom'. Samo to želim povedati.
Vesel sem za vsakega, ki se privleče na plan, pa naj se vleče za lase ali pa od spodaj potiska sedalo, ne pa prodajati nekega imperativnega aktivizma kot edinega zdravila.