kako premagati depresijo

[žana]

Najprej naj pohvalim use k se udeležujete tega foruma, da skupaj lahko govorimo o naših težavah.
Sama sem se danes upisala na forum, saj bi rada z vami delila svoje težave.
Sama sem večkrat obiskala osebno zdravnico, saj sem se počutila zelo slabo, imela sem vrtoglavice, velike glavobole, vendar mi ni znala pomagati. najprej mi je rekla da imam virozo, nato alergijo. vse to se mi je vleklo približno dve leti, sedaj sem stara 20. Čeprav sem hodila v šolo, se zelo težko učila, saj sem večino časa brez energije, sem vedela, da je z mano nekaj narobe.
Sama sem prišla do spoznanja, ter šla do osebne zdravniče, ter je rekla naj mi napiše napotnico za psihiatra. psihiater mi je napisal jemanje Maprona, ki ga jemljem mesec dni, po njem še ne čutim izboljšanja, mogoče se kakšen dan počutim boljše za kakšno uro.
Zelo prav bi mi prišle vaše izkušnje. Bojim pa se če se bom kdaj počutila bolje, saj se me to loteva že veliko časa, ter se zaradi neizkušenosti svoje osebne zdravnice nisem začela zdraviti že prej.

čaw

[Arwen]

ojla, Žana... no, vidim, da si odprla svojo temo... pravilno  .

Arwen

(odgovor sem že napisala v drugi temi  http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,1525.100.html)

[muha]

Živjo Žana!

Tudi sama sem potrebovala nekaj časa, da semugotovila kaj mi je in predvsem, da sem si priznala, ker živim v okolici, ki se do takih bolezni še zmeraj obnaša ze veliko odklonilnostjo. Že pred dobrim letom sem prvič obiskala psihiatra po nasvetu perijateljice, ki študira medicino in sem ji povedala moje težave, vendar pa mi ti obiski niso preveč pomagali tudi zdravila ne, letos poleti, ko sem bila ponovno čisto na dnu je mami poklicala znanko, ki je poznala psihiatrinjo in mi je takoj dala ad in počasi ukinila prejšnje zdravilo ki sploh ni bil ad, šla sem na več preiskav in so ugotovili precej hudo depresijo. Po ad je veliko bolje, čeprav pa prihaja do nihanj, je obdobje ko se super počutim, potem pa spet pridejo dnevi ko se zaprem v sobo, jokam, nimam volje, energije, vendar se poskušam zaposliti in motivirati, da ne bi več prihajalo do takih trenutkov, vendar so mi rekli, da jih še zmeraj moram pričakovati, ker je to del zdravljenja. Ugotovila sem da mi najbolj pomaga delo, da sem zaposlena, tako poleg službe ki jo opravljam prek študentskega servisa sem aktivna še vdruštvih, nameravam začeti pisati diplomo, ki je sedajle nekako zastala zaradi vsega tega.
V glavnem samo jemanje ad-jev ne pomaga moraš še sam nekaj narediti, da bo šlo na bolje, saj take so moje izkušnje.
Drugače pa Žana pogum, bo bolje, sedaj, ko si se začela ne smeš obupati, so pa meni rekli, da prve rezultate po začetku jemanja ad-jev lahko pričakujem šele po 6-ih tednih in res je bilo nekako tako, vendar pa še zmer nisem taka kot bi bila rada, čeprav jih jemljem že 4 mesece.

LP

[žana]

Živjo muha

Mapron jemljem že dobre mesec, ter že čutim razlike, vendar ne čez ves dan.
Katera zdravila pa je tebi predpisal psihiater? Koloko si stara, jast tudi še študiram, drugo leto naj bi tudi pisala diplomo, malo me je že strah, upam da bom zmogla. Kakšni pa so bili tvoji znaki depresije,
po mojih navodilih psihiatra naj bi se znaki zmanjševali in postopni izginili. Brala pa sem tudi, da
zdravljenje traja veliko dlje časa, če bolezni nisi zdravil od začetka, temveč šele po dalj časa.
Upam da bova obe premagali to depresijo in anksiozne motnje.
Srečno

[muha]

Živjo Žana,

Jest sem stara 25 let, z učenjem sem imela kar nekaj težav vmes sem tud menjala faxe, no sedaj mi manjka samo še diploma. Jaz sem najprej leto dni jemala eglonyl, ki pa sem potem zvedela da sploh ni ad ampak antipsihotik, no v glavnem stanje se mi je samo še slabšalo, od avgusta jemljem efectin er ter sedaj nekaj dni paroxat za spanje, ker imam velike probleme s panjem. Moji simptomi so se začeli kazati ko sem se začela zapirati vase, ogromno sem jokala za kar nisem vedela vzroka in pa težave s spanjem, le-te imam že od 3. razreda OŠ. Sedaj po tabletih se stanje izboljšuje, vendar pa še vedno niha, mende je pri vsakem človeku različno koliko časa je potrebno zdravljenje. Glavno je, da si začela z zdravljenjem sedaj lahko gre samo še navzgor samo počasi. Pri meni je bil problem priznati si, da imam depresijo, ker živim v okolju, ki je še vedno zelo odklonilen do takih bolezni, vendar sem sedaj to čisto sprejela.
Srečno

[lucy80]

pozdravljna,
moja izkušnja z depresijo je pa takšna, da pri meni nihče, niti sama nisem prepoznala znakov, ki so se vlekli že kar nekaj časa, dokler nisem poskušala narediti samomora. groza, šele takrat se nam je vsem posvetilo, da imam že nekaj časa depresijo. zgledalo pa je to tako, da sem bila čustveno čisto labilna, nisem spala, shujšala sem in neprestano sem se neki sekirala. ko pa sem imela še nekaj manjših težav na delu, sem se odločila za poskus samomora, ko sem si skušala porezati žile na večih mestih.
trenutno sem na antipsihotiku risperidonu in stabilizatorju razpoloženja valproatu in še vedno so dnevi, ko sem gor in ko sem dol, tak pač je. mislim pa, da v večini časa gre stvar navzgor, končno
drži se

[žana]

Živjo

Tudi sama sem prišla do tega spoznanja, da zdravniki velikokrat spregledajo to bolezen, oz. mislijo da gre za nekaj čisto drugega. Če bi tudi mi sami prepoznali to že prej, se mi zdi da bi bilo zdravljenje bolj učinkovito ter hitrejše. Vendar me kar spreleti strah da se mi bo to dogajalo vse življenje, saj sem stara šele 20.
Srečno vsem

[maca_a]

pozdravljna,
moja izkušnja z depresijo je pa takšna, da pri meni nihče, niti sama nisem prepoznala znakov, ki so se vlekli že kar nekaj časa, dokler nisem poskušala narediti samomora. groza, šele takrat se nam je vsem posvetilo, da imam že nekaj časa depresijo.

a ni to zanimivo? žal se še prepogosto dogaja... verjetno zato, kr o tej bolezni nismo ničkaj ozaveščeni.

[Jagodka]

Točno, zdravniki spregledajo, mene so tudi nekaj časa cajtali. Ko sem dobila ADje se mi je stanje po 5 tednih le izboljšalo. Stanje je zdaj kar zadovoljivo, prihaja pa do občasnih napadov panike in rahlih nihanj. Sem vmes menjala osebno zdravnico, ki mi je potem predpisala ADje in mi je rekla, da ko ljudem omeni depresijo, da se jih veliko postavi češ, jaz pa že nisem zmešan in zato zdravniki izkoristijo vse ostale možnosti in s tem dokazujejo, da ni fizično nič narobe.
Ne skrbite zato, ker ste se tako mlade začele zdraviti. To je le pozitivno. In hitro ste ugotovile, da nekaj ni uredu z vami. Jaz sem se 20 let cajtala, da sem pač malo čudaška in lena ter brez volje. Res nisem imela takih hudih kriz. Ko pa je udarilo, je pa z vseh topov.

Ampak, gremo naprej in bomo zmogli

[žana]

Se strinjam s tem, da se o tej bolezni premalo ve, zato si je dobro izmenjavati znanja ter izkušnje. Zanima pa me koliko ste bili stari ko ste zboleli za to boleznijo, sama sem namreč stara 20, in me je kar groza, če bi morala vse življenje jemati zdravila, oz. bi se celo življenje počutila tako, saj imam še veliko želja, ki bi jih rada uresničila

lep pozdrav usem

[Lost]

Žana kot ostali ljudje tudi mi sami vcasih premalo poznamo svojo bolezen.
Ja jaz sem bil star 14 let...ko me je prvic obiskala samo ker je bila takrat depra
nekaj novega in tudi ADjev ni bilo....pac "trpi" in zivi z tem. Ko pa me je sedaj obiskala
sem z pomocjo DAM in terapevtke zacetl popolnoma drugacen nacin zdravljenja in soocanja z depro.
In kot sedaj ugotavljam je bila to PRAVA POT. Tesnobe, strah, ...... se vedno so prisotni ker so STRAH je
pac NORLAMNO custvo, le pri nas potenciran in vecinoma plod nasih MISLI.Torej....sam zmansujem
ADje, ceprav sem v zacetku mislim da brez njih ne bo slo. Sedaj sme na polovici zacetne doze...in
spomladi grem se na polovico....potem pa je odvisno kdaj spet na polovico in polovico.....in na konuc
ZELIM in upam brez. Zato.....vse je odvisno OD nas samih. Koliko smo pripravljeni vloziti vase in
spremeniti miselne vzorce ki so nas pripeljali v depro.

[žana]

Živjo lost

Koliko časa pa je pri tebo trajalo, ali še jemlješ tablete? Jast jih sedaj jem že mesec in pol, vendra se po nekaj napredkih danes spet počutim slabo, vendar upam da bo minilo, saj se mi je to že zgodilo da sem se potem proti večeru počutila boljše.
Ne bom obupala, čeprav pa ne morem vedno misliti pozitivno, sploh ko se ponovno počutim slabo.

Srečno

[Arwen]

Žana, prvi učinki AD-jev se začno kazat šele med 2 in 6 tednom jemanja zdravil

http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/depresije/pogosta-vprasanja-odgovori/

je pa tako, da občasna slaba počutja doživljamo vsi, tako mi kot zdravi ljudje; malček potrpljenja in kar pogumno naprej po zastavljeni poti 

[Lost]

Tule si lahko preberes kako smo zaceli na forumu  
http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,1476.msg19701.html#msg19701

na kratko....eno leto "podozivljanja" in zivljenja v upanju da depra cim prej SAMA "izgine" in da se
vrnem nazaj.......( obiskoval psihoterapevtko in izpostavljanja) drugo leto...z pomocjo DAMa in
nekaj pozrtvovalnih clanov ki so me "vzeli v roke" zacel delati.....in tezave so postajale tezavice
in dolocenim se sedaj samo se nasmejem. Tiste TEZAVE ki je prinesla DEPRA sem dokaj hitro premagal,
ostale ki pa so bile POVOD za depresijo pa resujem se danes. Se vedno jemljem ADje samo kot sem ti
ze napisal sem jih zmanjsal na POLOVICO.

Jast jih sedaj jem že mesec in pol, vendra se po nekaj napredkih danes spet počutim slabo, vendar upam da bo minilo, saj se mi je to že zgodilo da sem se potem proti večeru počutila boljše.

Nihanja so prvi kazalec, da se ti stanje stalnega slabega pocutja spreminja.
SAMO ADji in CAKANJE ne bodo naredili nic, samo povecevali DVOME da bo kdaj bolje.
Poisci psihoterapevta...in PRIJETI DEPRO za roge....in kasneje pocasi resevati VZROKE ki
so te pripeljali. Vse ostale (alternative) so samo POMAGALO, kot ADji.....
Mi SAMI smo se z napacnimi mislenimi vzorci pripeljali v depro. I tudi sami se moramo ODPELJATI.
Toda z pravilnim strokovnim pristopom in izkusnjami na FORUMU je pot tokrat lazja in je moznost
za uspeh lazja, kot pa da smo nenehno v svoji "garazi" in gledamo KAJ se bo spremenilo samo od sebe.

[gogi]

Živjo vsem na tem forumu!
Jz sem nova tukaj, stara sem 35 let in se zdravim za depresijo. Sem šele začela s terapijo in sicer s Cipralaxom, danes sem vzela tretjo polovičko. Sama ne vem, ali so se mi stranski učinki že pojavili ali je to le nihanje v razpolženju.
V zelo veliko pomoč mi je ta forum, tako sem vesela da nisem sama, da bi kar zajokala.
Njabolj grozno mi je, ker se silim k hrani, vsaj na dve uri poskušam nekaj spraviti v usta. Tekočina in župce mie gredo, kompaktna hrana pa ne, zato se poskušam mal prisilit.
Ko takole vs berem, mi je v veliko vzpodbudo bil stavek, da ko enkrat začneš s terapijo, gre še samo navzgor, pa čeprav zelo počasi.
Žalostna sem pa, ker imam 2 leti starega otroka in ne morem bit tolk prisotna z njim, kot si želim. 

[Arwen]

Gogi, pozdravljena  ; res je, s strokovno pomočjo, z AD-ji, s samoanalizo, .. gre počutje navzgor  ; jap, seveda so še kdaj padci, normalno, a čedalje redkejši oz. vsakič znova se hitreje poberemo. Tako da kar korajžno naprej pa malček potrpljenja in obilico dela s sabo  ... in kmalu boš z lahkoto nadoknadila "zgubljen" čas s sinom...

[gogi]

 :'(Hvala ti, to mi je najhuj, ko pomislim na svojga sončka. 

[gogi]

Še nekaj me zanima, v kolikšnem času po užitju začne tbl delovati?

[Arwen]

prvi učinki AD-jev se začno kazat šele med 2 in 6 tednom jemanja zdravil...
http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/depresije/pogosta-vprasanja-odgovori/

[žana]

Živjo gogi!

Želim ti kar se da hitro okrevanje, koliko časa pa se že boriš z depresijo in kakšni so tvoji znaki.
Jast sem že zaznala neko izboljšanje k pa se je zopet poslabšalo, vendar sem tudi tukaj prebrala da prihaja do nihanj?

Lepo se imejte