Pozdrav!
Sem novi in se še nisem predstavil. Čakal sem na pravi trenutek. Nekaj malega sem se že opisal v eni od tem, zdaj pa sem se še odločil, da malo bolj podrobno predstavim svojo situacijo.
Diagnoza je schizotipska motnja in je zgledala in delovala približno tako:
Strah me je bilo gledati v oči sogovornika ali mimoidečega pešca ali voznika v avtu. Pogledi so me boleli in ves čas sem imel občutek, da je vse eno primerjanje, ego trip, napad na mojo osebnost, želja ostalih, da me uničijo (ubijejo-po mojem mnenju povečan primarni strah) zaradi obstoja boljšega posameznika, npr: Ker je zemlja že tako poljudena in nas ta gneča spravla v obub in tesnobo in ker le najboljše vrste preživijo, si sam kot šibka (prestrašena) osebnost ne zaslužim živeti. To je pa tisto kar ostali na nezavedni ravni zaznajo in me hočejo izločit kot šibek člen socialne verige človeškega tropa. Imel sem tudi ideje o telepatiji- da vsi vedo kaj mislim, da so že vsi šli čez nekakšno stopnjo, razodetje in so spoznali to resnico o življenju, da vsi vedo vse o vsakem in tudi o vsem. Zdaj pa si predstavljajte kako to zgleda, če sediš v učilnici polni ljudi. To se mi je dogajalo celo leto, le da je ta primer ekstrem: Šel sem pisat kontrolko zgodovine. Vsedel sem se pred učilnico in čakal na zvonec, iz nahrbtnika sem povlekel knjigo za katero sem ugotovil, da ni zgodovina ampak matematika. Rekel sem si, da se bom zgodovino učil skozi zvezek matematike, da bom prepoznal matematične simbole, ki mi bodo odprli vrata v spomin snovi zgodovine. Mimo so prišle sošolke in ena je rekla: "a ti se boš pa kr iz matematike učil zgodovino?" Takšna "naključja" so se pojavljala konstantno, tako da se še zdaj včasih sprašujem, če le je možno da obstaja kakšna povezava, zaznava misli (ne trdim branje). Takšna naključja so v meni sprožile še več blodnjevih misli in idej. Ko sem bil v razredu in pisal, so se fiksacije nadaljevale. Da je vse tekma, da vsi vemo vso snov, da je le stvar moči, kdo je psihično močnejši in odpornejši na telepatsko iritacijo ostalih, da zdrži in se lahko zbere in dokaže, da je sposoben preživeti kod sposoben primerek vrste-nekdo ki si zasluži it na faks. Seveda sem bil ves ožet od vse te svoje negativne fikcije. Je pa res, da nekaj predpostavk ali subtilnih vzorcev pa ne bi mogel čisto zanikati, le da sem to jaz doživljal bolj dramatično, mogoče globje, in boleče. Sovražim in sovražil sem to trpljenje. Da se bom sprijaznil in gledal na to motnjo bolj objektivno in bom to sprejemal bo po moje trajalo še nekaj časa.
Morm rečt da so te misli še prisotne ampak vedno bolj bledijo. Obiskujem terapevta in sem na injekciji risperdala 25 mg. Bil sem hospitaliziran.
S terapevtom sva prišla do izvora problema in sedaj gladiva ta neskldaja v duši, psihi.
Če vas zanima bi naslednjič napisal kje je ta izvor, kajti zdaj se mi zeha in spanec se mi obeša na veke.
LP
