fizični znaki depresije

[m@j@]

pozdravljeni!

vsi tukaj govorimo predvsem o naših čustvih in občutjih. mene pa zanima če in kako se je vas depra lotila fizično, ker mene se je prvidvakrat lotila izključno fizično kot omotica, slabo ravnotežje, pekoča glava... tretjič pa je udarila predvsem na psiho, ampak sedaj pa imam problem občasnih suhih ust, pa občasno težko požiram slino,v žrelu mi naredi nekakšen "klik", ne boli je pa hudo neprijetno in na trenutke me to tako razžalosti ker že enkrat ta grozen občutek ne izgine da sem jezna, žalostna in nesproščena.

Zanima  me ali ima kdo takšno izkušnjo?  Ali ste mnenja da je to posledica depre ali mislite da gre za kaj drugega kar ima organski vzrok in se je slučajno to pojavilo ravno ob tej epizodi depre. Osebna zdravnica mi je dala tablete proti kislini pa niso imele nobenga učinka in po moje misli da pretiravam in potem izpadem kot kak hipohonder.

Prosim za vaša mnenja in hvala!

[Silvo Malek]

Morda gre za stranske učinke antidepresivov. V navodilih je marsikaj navedeno vkot stranski učinek.

[m@j@]

tokrat sem se zdravila s homeopatijo in so bili rezultati odlični, mi je pa rekel moj homeopat da naj za 14dni prekinem z jemanjem, ker lahko da zdravila že preveč delujejo in takrat se lahko pojavijo znaki depre in takrat je treba prekinit. upam da ima tudi tokrat prav ampak časovno mi najbolj ne štima. Kdo bi vedel!

[Jagodka]

Depresijo sem čutila kot fizično bolečino v mišicah in sklepih, slabost v želodcu, zoprne tenzijske glavobole, včasih me je kar bolelo uho, imunski sistem je bil na nuli, smok v grlu, kamenje v želodcu, črvičenje, strahotna utrujenost.....
Anksioznost (ta me je pripeljala v depresijo), pa je tisto čustveno stanje, tiščanje, strah, skrb, hitro bitje srca, mravljinci, panika....

Če si preverila, da je s tvojim telesom vse OK, potem to so simptomi depresije. Preveri pa zato, da boš v sebi mirna.

[Moel]

Ko me je udarlo par let nazaj so mi zelo izpadali lasje, da sem mislila celo da bom ostala plešasta enkrat.. zredila sem se, suha koža, bleda, podočnjaki... hodila okoli kot zombi..   

drugače pa itak glavoboli in ostalo, da na koncu nisem vedla al je od živcev, depresije, tesnobe, al stranskih učinkov adjev, pa niti brigalo me ni kaj dosti, ker mi je blo vseeno..   

[ANI]

tocno nekaj takega imam in je zelo zoprno.Zdravim se za hudo kronicno depresijo in toliko je stranskih ucinkov da je groza.Jas sem ze utrujena od vsega,glih zdej grem da mi psihij.zamenja zdravila,ker od ovih se ne morem zbudit,zaspim po 15 ur,utrujenost pa taka.Ta prekleta bolezen je nekaj naj hujsega kar se ti lahko zgodi.DRZI SE!

[m@j@]

Hvala za vaša mnenja in izkušnje. Ja to bolezen sem jaz v najtežjih trenutkih imenovala kar "rak na duši", kdor tega ni izkusil si niti predstavljati ne more kako je hudo pa kako boli, čeprav se nikjer ne vidi in nihče tega ne opazi ti pa trpiš da je joj.

Jaz sem se tokrat zelo hitro spravila k sebi, zahvaljujoč mojemu homeopat, zato me to težko požiranje sline toliko bolj moti, ker sem psihično že ok le to me še fizično ovira.

ANI tudi ti se drži!

[trzinka]

Anksioznost vpliva na naše misli in telo...strah naredi svoje...ali pa raznorazni stresi in šoki... Mene npr. je dobesedno peklo celo telo v notranjosti , od vrha glave do podplata, slabost, omotičnost, hladen pot, pospešeno bitje srca, bolečine v levi roki, v želodcu, prebavne motnje....
Tesnoba je povzročila strikanje v vratu, kot bi me nekdo davil in pa stiskanje v prsih....Posledično depresija, boli cela duša, boli celo telo, obležiš in se ne premakneš, buljiš v zrak, ne ješ, ne moreš se počesat, ne moreš se umit...oz. nimaš volje niti moči za nobeno stvar. Antidepresivi na začetku jemanja povzročijo simptome, ki so močnejši kot vsi ti znaki. POtrebno jih je prebroditi v nekaj tednih...potem pa malce zadihamo...se spravimo na stanje nula, da lahko funkcioniramo ipd. Vsa stvar , vsi problemi in težave pa so v naših glavah in da se bomo uspešno borili s svojo boleznijo je potrebno presneto veliko volje in pomoči , pod to smatram AD in psihoterapije, branje, šport, sproščanje...ki pa je časovno lahko krajše ali pa daljše...odvisno kako globoko smo zabredli in kako smo pripravljeni delati na sebi. Brez nič ni nič in se ne premaknemo...Je pa to dolgotrajen proces...žal...vendar se da 

[ANI]

POZDRAVLJENA!
Bila sem pri psihijatru in mi je res zamenjal antidepr. in mi da ALVENTU.Pravi da ta antidepr,upliva na vec mozganskih celic,kot nekateri drugi antidepres.Kaj vse ti pijes?Veliko bi ti lahko pisala o depresiji,14 let se zdravim,3 poskusa samomora,pa mi ni ratalo.Naj brz je taka vsoda.5 let sem prebila,vec v bolnici,kot doma.Po 6mesecov enkrat na zaprtem odelku.Naj tezi primer sem bila.Zdej 7 let zdrzim brez bolnice in upokojili so me zaradi kronicne depresije.Sla sem skozi pekel,zato te razumem.100 nekih stranskih ucinkov.Naj vec me muci kronicna utrujenost in to v grlu.Naredila sem si ingver in med in mi je malo boljse.To je tudi zdravilo za mnoge reci.DRZI SE!

[ANI]

Bila sem knjizni molj,zdej leta ne morem odpreti knjige.Kako naj tecem,telovadim ko sem tako kronicno utrujena.Kako ti je uspelo po taki depresiji kot je opisujes,da spet zacnes brat,v resnici normalno ziveti?Koliko casa je rabilo da to ti uspe?

[m@j@]

Draga ANI, to kar ti opisuješ je pa res hudo, tako da moram bit jaz potem popolnoma tiho, saj sem bila v taki hudi zame najhujši krizi le mesec dni, samo to me je stalo ogromno energije saj sem normalno hodila v službo tudi nočnO izmeno sem imela pa poloobvezni otroci pa delo doma...

Ali si že poiskusila s homeopatijo?

Meni je bolj ustrezala kot antidepresivi pa še stranskih učinkov nima!

Čeprav ravno ne prekipevam od energije in tudi jaz zavidam vsem ki tečejo, kolesarijo ali se z vnemo podajo v hribe. Ampak uoam, da nekoč tudi jaz.

Lp

[čriček]

Jaz nisem še poskusil s homeopatijo. Imam pa stranske učinke. Sem vprašal dr. Jošta in , da je treba čakati precej časa. Da je zaseden do decembra. Edino, če kdo odpove se pride prej na vrsto. Ne vem sedaj, če samo on dela v tistem centru. Mogoče AD in še poleg homeopatska zdravila.

[ANI]

Poskusila sem v vseh teh let vse kaj je mogoce.Pomagalo je zmeraj za kratek cas in spet sam padala in nazaj v bolnico.Zdej povem psihijatru,da nocem videti vec bolnice,(z razlogom).Doma trpim,samo lezim in cakam gdaj bom lahko vstala.Danes sem boljse(jas lahko stejem dneve da sem boljsa).Za mene boljse,pomeni da lahko kaj skuham in malo pospravim,nic drugega.Mogoce je dobro da sama zivim.Moji otroci so odrasli ljudje in me vec ne razumejo,toliko let in zmeraj isto.Ni sama jas vec ne vem zakaj se mi non stop ponavlja.Edino nimam vec nagnjenje samomoru.Moj bog,kako sam utrujena od te preklete bolezni.L.P.