cry for help...

[Latifa]

Jaaaaaaaaaaaa, želim si nazaj svojih starih, butastih težav, ko sem stala pred ogledalom in si hotela biti všečna, ugajati vsem,... Zdej se pa zgodi, da mam 5 dni v tednu mastne lase (no,itak sem večinoma doma) - pa mi je vseeno.

Vse v otroštvu nas oblikuje in hkrati tudi pušča posledice, dobre in slabe. Saj ne, da bi človek rekel, da so starši slabe stvari naredili namenoma, da bi nas prizadeli. Pa nas vseeno je. In nekoč to izbruhne na dan. Jaz sama si še nisem razjasnila, ali želim razkopavati po teh stvareh, ali ne, ker je zelo boleče. Včasih se mi zdi bolje, da se pretvarjam, kot da ni nič narobe z mano. A to je samo zatiskanje oči. nekaj časa gre, potem pa...
Veš, moji starši so tudi krasni, se mi zdi, da ne bi mogla imeti boljših. So pa vseeno bile stvari, ki so na meni pustile globoke rane in strahove. Ko se jim ne morem upreti, je hudo. Pa se zjokam in grem naprej.

Tati, se strinjam s tabo. Čeprov jst zase ne morem rečt, da mam popolno familijo - mami ja, je ne dam za nič in nikogar na svetu, fotr pa daleč od popolnega. Men sicer ni težko brskat po svoji preteklosti in lahko po pravici povem, da če zaplavam desetletje, dve nazaj, fotra praktično ni bilo v mojem otroštvu. Rajši ga je v kakšni gostilni pil.

Mogoče je pa res nekaj na tem...

[Arwen]

Mogoče je pa res nekaj na tem...

jap, pa še res je

[Sinuska]

vprašanje je, zakaj ga je tam rajši pil. (oprostite, če se vtikam, moj sicer ni pil, je imel pa ljubico, kar je še hujši drek, jaz vem samo to, da ga ni bilo)

[Latifa]

Pojma nimam, ne vem zakaj ga je pil, sej ga še danes. Jst sem kot otrok dojemala, da je to normalno, pol so bli časi, ko sem mislila, da sem jst kriva, da je 3 do 4X tedensko pijan. V puberteti nisem gojila posebnih čustev do njega, ne morem rečt, da sem ga sovražila, sam rada ga nisem mela. Vse do danes, z razliko od tega, da se mi pa zdaj dejansko smili. In se še kar razumeva.

Ljubica, ha? Vrjetno res še hujša zadeva - pa vrjetno je mami hotla to pred tabo skrit, pa ji ni uspelo. Ona je mislna, da te ščiti s tem, da sama trpi, čeprav si posledično trpela tudi ti. Ja, otrok čuti

P.S nč se ne vtikaš, men je fino, da koga zanimam in da lahko govorim o sebi in svojih čustvih tako odkrito. Ti kar še piši 

[Putka]

Jap nažalost poznam stistko alkoholizma v družini. Za mejhno punčko ali fantka je to skrajno stresno. Zame je bilo. 

[Latifa]

Pa sej to ni res. Sem že mislna, da mi je ratalo se znebit teh misli, ampak so se prasice spet pojavile, sicer v manj kot sekundnem flešu, ampak so se. In to kar iz ljubega miru - valda zvečer. Čez dan sem že skor v redu, ta noč ima pa res očitno svojo moč.

In zdej sem čist nemirna in me je strah - spat bi šla, sam mam skor vsak večer more. Pa itak sploh ne morem zaspat, zjutri pa tok težko ustanem.

Pa še ene pike (kot ena alergija), so se mi na obrazu pojavle. Ne vem, a je to mogoče kej s mojim stanjem povezano, ali je pa res sam alergija?! Pojma nimam, me v bistvu tud ne zanima.

Nč, spat grem, tečna sem, sama seb grem na živce. K... pa vse skup

[Latifa]

Zdej moram pa še tole napisat, če ne ne bom zaspala do zjutri:
zgornji post sm s tako agresijo napisala, da mi zdej vest ne da miru

Valda me zanima, zakaj se mi je zdej to na obrazu nardil. In bi prosila, če kdo slučajno ve, naj mi lepo prosim pove.

eno lepo, mirno nočko želim vsem

[alexx]

Pusti vest pri miru in napiši kar ti leži na duši. Vest je nepotrebno breme in je najhujši sopotnik nas strahcev.

Vem...lažje reči, kot upoštevati. Vseeno poskusi.

P.S. Za pike pa ne vem...vse je možno...od stresa do alergije.

[Tačka]

Draga Latifa.. ja je zaje*ano, ko te kar naenkrat začnejo preganjati strahovi, živčnost,.. nespečnost.. razdražljivost,..ko ne želiš, da kdo to opazi  .. in spraševanje.. kaj za hudiča hudega sem komu naredila , da se mi to dogaja   Ampak,ti povem.. pojdi k zdravniku .. splošnemu ali psiho.. pač nekomu povej... boš videla, ti bo bolje... Kako naprej, bosta že določila terapijo.. Začni se ukvarjati s športom, zamoti se...

Sicer pa , koga pa briga, da si bila pri psihiatru ?? Saj ni treba razlagati okoli, ker ljudje, ki se niso s tem srečali v glavnem ne razumejo.. Jaz sploh ne razlagam okoli..Pač povem, da imam eno terapijo (jem AD), da še par mesecev ne bom pila  , pa tako bi včasih za dobro voljo enga rukn'la .

. Imam občutek, da si študentka .. Tako še lažje balansiraš  ..  ostaneš doma, greš k zdravniku... mi ki smo po službah, smo imeli večjo sra'je ..

Je pa res, da je moj izbruhnil kot rezultat zadev, ki so se kopičile leta in mesece... Hvala bogu, da sem imela dve super prijateljici, ki sta vse to razumeli, me spodbujali...

Tudi jaz te.. ne muči se predolgo sama - poišči tako ali drugačno pomoč.. drži se 

[Putka]

Jaz ti tudi iz srca priporočam enega terapevta.
Mene je takoj potisnil za stopničko naprej.

[marea]

Pozdravljena Latifa,
nisem sicer detaljno prebrala vseh prispevkov pod tvojim postom, ampak tudi jaz bi rekla nekako tako. Poskrbi zase. Poišči ustrezno pomoč. Če bo to zdravniška - pač. Glavno, da ti pomaga. Prej boš to storila, krajša bo po mojem mnenju pot iz tega. Meni je pol bremena s hrbta padlo, ko sem se odločila, da ne bom tega skrivala in ko sem povedala možu, domačim in najbližjim prijateljicam. Imam sicer generalizirano anksioznost z občasnimi napadi panike.

Sicer pa pišem odgovor, ker si vprašala za lise ali fleke na obrazu, jaz dobim prav lišaje po obrazu, če sem dlje časa v stresu. Ena moja sodelavka, ki pa sicer sploh nima nekih takih težav je enkrat v nekem prepiru v službi dobila rako rdečico in izpuščaje po dekolteju, da nisem mogla verjet. Rekla je, da se ji je to že dvakrat zgodilo, ko ji je telo totalno ušlo iz nadzora. Tako da ... očitno telo izven ravnovesja čuda dela. Bi pa vseeno skočila na tvojem mestu do zdravnice, če se ti v nekem razumnem obdobju situacija ne popravi. Lahko je tudi kaj čito X - zadeva za dermatologa.

Toliko od mene, srečno
Marea

[Nativa]

Hej Latifa,
zakaj se bojiš, da bi komu kaj naredila? Nikjer nisi opisala, kaj ti dogaja glede tega... samo da si ti pač bruhala...

[Latifa]

Nativa, ni se mi zdelo, da sploh moram opisat, kakšne misli so se mi pojavljale. Se mi je zdelo samoumevno, da bost razumeli. Pač OKM naj bi imeli tisti, z nasilnimi misli. Jst točno o svojih mislih ne želim pisati, ker se občutek krivde samo še poveča.
Važno mi je, da so/ste me pomirili.. uf... za 80%.

Ko sem pa ravno tu, vam pa lahko še povem, da sem povedala sestri  in njen odziv: nad pričakovanji, sploh ni bla zgrožena, niti me ni spraševala, kakšne misli točno so bile prisotne, samo tolažit me je začela in mi rekla, da če ne bo bolje,da naj si poiščem pomoč ona je moj angel

Pusti vest pri miru in napiši kar ti leži na duši. Vest je nepotrebno breme in je najhujši sopotnik nas strahcev.

Vem...lažje reči, kot upoštevati. Vseeno poskusi.

 

Alexx, mojo vest je nemogoče ignorirat, kaj šele pustiti pri miru. Npr., zadnič sem naredila na cesti prekršek in so se zaradi tega spet pojavili grdi scenariji: o fak, kaj če bi komu, kaj naredila, povozila, pustila na kom kakšne posledice,... še zdej me strese, ko pomislima na to.
In zdej sem pridobila še en nov strah, vožnja 

[Nativa]

OKM naj bi bile nasilne misli?
Očitno o tem nisem dobro podkovana....

Me veseli, da si naredila prvi korak in se zaupala sestri in da reakcija ni bila negativna...

[Latifa]

Tale razlaga je men najboljša, napisala jo je Leonarda in se nahaja v arhiviranem forumu:

"Po kmečko povedano: gre za to, da se ti vsiljujejo misli, ki jih prepoznaš kot lastne in neresnične. Veš, da njihova vsebina ni ''resnična'', torej si, nasprotno kot pri psihozah, kjer pacient verjame v resničnost svojih ''blodenj'', ves čas v stiku z realnostjo. Ampak...ker je lahko vsebina misli tako strašljiva, se ponavadi pojavi tesnoba, strah pred ''norostjo''...Sprašuješ se: kaj pa če začnem verjeti v te misli? Gotovo se mi meša, ko imam take misli? In podobno. Velikokrat vse skupaj dokaj hitro pripelje v (hudo) depresijo.
Vsiljive misli so lahko v obliki stavkov, ki ti ''narekujejo'' kakšna hudodelstva (niso to prisluhi ali kaj podobnega): ''Skoči!'' (na mostu) ali ''Ubij ga!'' (ko držiš v roki nož). Nekateri se bojijo, da bodo storili kaj hudega svojim bližnjim ali sebi, bojijo se, da bodo hudo zboleli (lahko so prepričani npr., da imajo aids), sredi predstave jih obide strah, da bodo kar vstali in začeli kričati...Vsebinska bera vsiljivk je skoraj neskončna.
Nekateri se jih skušajo otresti s kompulzijami, tj. ritualiziranimi dejanji...npr. po desetkrat preverijo, če so izključili pečico. Razumsko vedo, da so jo, a ''morajo'' preveriti...znova in znova..."

[Pika63]

Draga,

si mogoče že slišala za metodo EFT? Po moje ne, saj bi jo sicer že uporabljala.

Je čisto enostavna - konkretna - delaš jo sama - deluje TAKOJ - in najboljše - natančen priročnik za uporabo je za vse brezplačen. Lahko si ga snameš na http://eft-slovenija.tk in takoj začneš.

Ogromno ljudi po vsem svetu si je pomagalo pri svojih težavah - pomaga pri tako težkih posttravmatskih stresnih motnjah kot jih doživljajo vojni veterani (Vietnam, Irak), ko se vrnejo domov...

Z ljubeznijo,

Pika

[ton]

Zeh zeh...
Kot tista o tipu, ki se z invalidskim vozičkom zapelje v zdravilno vodo, ven pa se pripelje na novih mišelinkah.

[Latifa]

Pozdrav Pika63, hvala ti za tale priročnik, ga bom gotovo pregledala. Moram pa rečt, da se skoraj 100 % bolje počutim. Od dneva, ko sem se razpisala tlele gor, se je stanje počasi izboljševalo in sem zdej res v redu. Res je, da se še vedno bojim: "kaj pa če spet pridejo misli"
Ampak so strahovi minimalni. Zdej končno tud delam vsak dan po osem ur (naporno zeelooo), ampak mi gre.

en lep pozdravček in objemček

[MissAna]

Jaz sem samo hotla piki 63 napisat en velik hvala, da si pripopala tale Eft. 

Meni je že polepšal in mi še lepša življenje. Res hvala. jaz ga že popam naprej po forumih. Ko ljudem rečem jih glih ne zanima, oz mislijo da neko meglo prodajam.