koliko zaupate svojim partnerjem?

[jola]

Pri sebi, pa sem ugotovila, da bolj ko zaupam sama sebi, bolj ko postajam zares samozavestna, bolj zaupam partnerju in tudi drugim........

[upica]

Jaz sem mu poplnoma zaupala dosedaj, samo se sprašujem če je povsem dobro, da ga obremenjujem s svojimi problemi in težavami, ker se zavedam, da ima tudi on svoje težave in skrbi. Še več, bojim se da se me bo naveličal in zaradi preveč zaupanja zapustil, ker ga bom preveč obremenila. Potem koliko je sploh smiselno, saj je v bistvu moja dolžnost sama rešiti probleme in težave, on me lako samo posluša in stoji ob strani. Kaj če ga bom s tem odbila in prestrašila in bo izvedel preveč teme ob meni in je ne bo enostavno prenesel. Tega problema se zavedam. Odločila sem se za KVT, ki jo bom pričela čez dober mesec in ne vem kako se bom odločila glede zaupanja o tem. Itak se zavedam, da mi nihče ne more rešiti trpljenja in težav in problemov in še prehitro se ujamem v past prevelikega zaupanja in seveda da se zapacam v samopomilovanju. To mi pa stanje in trpljenje še poveča. Bom mogla razmislit temeljito o tem vprašanju. Terapija je predvsem moja naloga in delo na sebi itak bom mogla vse narediti sama. Tko, da ne vem natančno, kaj bom storila.

[moljka]

Meni se zdi, da razmišljaš kar v pravo smer, upica 
Glede tega, da se te bo pa tvoj partner naveličal pa: jaz sem vedno poskušala gledati tudi s svojega stališča - bi mene motilo, če bi bil moj partner cele dneve brez energije in bi se dalj časa smilil sam sebi, brez da bi naredil kar koli, da bi se njegovo stanje spremenilo? Ja, bi me. Ampak mislim, da se ti vseeno trudiš, da bi svoje stanje spremenila na bolje 

Skratka, tudi jaz sem bila v dilemi, koliko zaupati partnerju glede sebe, predvsem glede svojih padcev, in sem se nato odločila, da mu ne bom vsega povedala, saj navsezadnje on ni moj terapevt in nima ustreznega znanja, da bi mi pomagal (kar bi potem nekako pričakovala od njega). Hkrati pa menim, da so moje težave tudi del mene in vidim bistvo zaupanja (ter bližine) med dvema tudi v tem, da si lahko take stvari povesta. Od partnerja torej pričakujem, da me v primeru, da je moja stiska prehuda, posluša in pokaže neko razumevanje, trudim se pa tudi, da od njega ne bi zahtevala preveč, poskušam čim bolj razložiti, kaj doživljam in čutim, predvsem pa poskušam res delati na sebi.. Pri meni to deluje in zadovoljna sem s takim pristopom