Ubil bi se

[smotko]

Zanimivo. Polno ljudi okoli mene. Sodelavci. Podrejeni. Družina. Jaz pa sam, sam, sam. oddaljen od vsem milijone svetlobnih let.
Rad bi umrl, po drugi strani pa bi rajši imel koga ob sebi. Zakaj vse odvračam od sebe? Zakaj nihče ne opazi kaj se dogaja?
Zakaj, zakaj?

[ton]

Simpl: ker nikomur ne zaupaš. Povej, pogovori se.

[Nativa]

Smotko, ne bit tak smotko.
Že to, da si napisal na forum par besed, je napredek.
Ubit se je brezveze. Po moje nisi taka reva.... Poglej kak sonček je zunaj. Pejd ven na kavico, daj sončna očala gor in vpijaj pozitivno energijo...
Tudi jaz sem velikokrat pomislila na to, da bi vse skupaj končala, za vedno. Ampak verjemi mi, da naslednji dan ne gledaš več tako.

[Lost]

Rad bi umrl, po drugi strani pa bi rajši imel koga ob sebi. Zakaj vse odvračam od sebe? Zakaj nihče ne opazi kaj se dogaja?
Zakaj, zakaj?

Isces resitev....samo jo tenutno ne vidis....ker si  kot pravis ODDALJEN....
Kot ti je ze ton povedal.....ODPRI se ...povej kaj te muci......Mogoce okolica ne razume
tvojih klicev na pomoc, lahko pa tudi da jim ne pokazes kaj vse te muci.
PISI....in bos videl da smo na forumu ljudje ki PRISLUHNEMO in poskusamo z lastnimi izkusnjami
najti kaksno svetlo tocko. Pisi pisi pisi .....

[Anuška]

Ubiti se je tako zelo dokončna zadeva. Za vedno.

Mnogi od nas smo to željo prešli. In mislim, da jo je res treba preiti. Z močnimi protiargumenti. Meni je najprej pomagalo zavedanje, da tega očetu tik pred njegovov smrtjo ne smem narediti, potem sem se pa dolgo časa bojevala sama s sabo in odgovornostjo, da tega ne storim zaradi svojih dveh otrok.
Želja po ne zbuditi se več, je pa ostajala. In z meseci tudi ta izvodenela.

Ne bom lagala, da se zdaj življenja že veselim. Potrpežljivo čakam dan, ko si bom nekaj zaželela. Tako strastno, kot pred leti. Verjamem, da bo tudi to en dan. Od rastlince pred 2 in pol leta, sem daness človek, ki se lahko pogovarja zbrano, strokovno in nezateženo.

Predvsem sem se pa v tem času ogromno naučila. Torej, niti pod razno ta čas ni bil vržen stran .

Držim pesti zate in za vse, ki imate take misli. Bodimo borci.

Pozdrav, Anuška

[Anuška]

Še en stavek. Ja, odpreti se in povedati. Predvsem pa ne omagati, če te ljudje ne slišijo. Velika razlika je v te, ali si poslušan, ali te slišijo. Mene sta dolgo nazaj slišala ton in ami, pa moj sin tudi.  Ne odnehaj v iskanju človeka, ki te sliši.

A.

[jola]

Smotko piši...odpri se...povej, videl boš, da so okoli tebe ljudje, ki te razumejo.........Pravi ljudje, ki smo sami bili večkrat v taki koži, kot si ti ta trenutek........Zavedaj se, da je tvoje življenje preveč dragoceno in da ti je dano zato, da ga živiš.........


V mislih s tabo-jola

[smotko]

Zato sem se tudi javil. Moram se pogovoriti, drugače bom znorel. V meni kar vpije na pomoč, pa nihče okoli mene ne ve, da vsak zvečer zaspim z mislimi ko imam glavo na tirih in čutim prihajajoči vlak. Pa se potem zjutraj zbudim, grem kot stroj v službo, rešujem probleme, poslušam težave drugih - pravkar sem se pogovarjal z morda bodočim ministrom. Rešujem probleme otrok, žene, brata, mame.
Saj sploh ne bodo razumeli zakaj sem odšel. Smotko, ta pa res ni imel nobenih problemov - dobra služba, vzgledna familija, športnik?

[Nativa]

Poznana štorija... vedno si tam za druge, ko pa je čas, da se obrneš k sebi, si pa nemočen. Ne veš kaj potrebuješ, ne razumeš da drugi ne slišijo tvojega klica na pomoč.
Vendar tudi oni hodijo k tebi in ti POVEJO/vprašajo za nasvet, pomoč...
Povej še ti... vprašaj, reci, zakriči na pomoč. In pomoč boš dobil. Namreč ljudje (še) ne znamo brati misli...
We are here for you 

[Bacardi Diaz]

Smotko, da bi se ubil, je res zelo slaba rešitev.
Mi je znano. Raje nam piši, mi bomo pa tebi.
Zdaj, ko si prišel na te strani, nisi več sam.
Mi smo najmočnejša "banda" v Sloveniji!

[marika]

Smotko,

tudi meni se je dogajalo podobno. Na zunaj vse krasno, jaz pa sem pregorela in nihče me ni razumel. S kje pa si? Kaj če bi se s kom dobil in se pogovoril. Jaz sem iz Kranja. Če ti ni predaleč...

piši,

marika

[Tačka]

Zato sem se tudi javil. Moram se pogovoriti, drugače bom znorel.

Smotko, ta pa res ni imel nobenih problemov - dobra služba, vzgledna familija, športnik?

Glej , dva stavka, ki "bijeta v oči" ..

Prvi "pravi" : ".. nimam ene osebe, ki bi me razumela  ...  "

Drugi "pravi" : ".. res mi gre že na q.., da nas vsi imajo za tako vzorno familijo na zunaj, na znotraj se pa ne znamo razumeti, pogovarjati..."


Glej, kaj naj ti rečem ... razgovori se tukaj, raztuli se tukaj, zjokaj se tukaj.. še bolje pa je - enega prijatelja ali prijateljico gotovo imaš - pogovori se z njim, pejta na en pirček, umaknita se od ostalega sveta... Predvidevam, da znaš oceniti to osebo, da te bo znala poslušati  

Je pa res, da težko rečem kaj drugega, glede na "pomanjkljive informacije "  

Rad hodiš v službo ? Imaš rad ljudi ? Se rad zabavaš,.. si odprt človek... si že sit svojih domačih.. si sam sebi všeč ? ...

Ah, daj.. res si en "smotko"... ... Ti povem - smeh je pol zdravja..

Mogoče sedaj res ne vidiš izhoda, ampak dej zdrži,..

p.s.: misli, da točno veš kaj je "narobe" ..


pa brez zamere.. ti samo piši... povej toliko kot lahko in mi bomo  

[Aslan]

Smotko te misli po smrti, prinese s seboj kot dodatni neželjeni simptom Depresija.
Saj zgubimo kontakt s seboj.
Počutimo se prazne in kot da živimo samo za druge.
In nato ni več smisla...

Pojdi do psihiatra in poišči tudi psihoterapijo.

Telo te je na ta način opozorilo, da je dovolj načina kot ga živiš.
Vzeti si bo treba čas ZASE, za stvari ki te veselijo, in za ravijanje svojih želja, talentov, sanj...

Ob pravilni strokovni pomoči boš kmalu iz najhujšega.

[smotko]

Saj problem je v tem, da psihiatra že imam. Tudi tabletke. Pa očitno nič ne zaleže ...Stvar je šla že tako daleč, da nimam nobenega prijatelja. Vsaj mislim si tako. Sem pa še toliko pri sebi, da vem, da je vse skupaj nakladanje, igra. Kolesarka maš prav. Prav dobro vem kaj hočem, a preprosto ne več kako to doseči. Ne znam?  Nočem?

[Anuška]

Pa moči imaš dovolj?

A.

[Aslan]

Saj problem je v tem, da psihiatra že imam. Tudi tabletke. Pa očitno nič ne zaleže ...Stvar je šla že tako daleč, da nimam nobenega prijatelja. Vsaj mislim si tako.

Naše včasih napačne misli in predstave, nam pričarajo potem tudi negativna čustva.
In se zapiramo...v samoto, ker nas itak nihče ne mara.

Spet smo tam, kjer se skoz ponavljamo.
SPREMENITI MORAMO SEBE.
Svoj način razmišljanja, delovanja, svoj odnos do ljudi, svoj odnos do sebe.

Ko se odpremo drugim, jim s tem damo priložnost,
da nas sprejmejo take kot smo.

Dokler pa nosimo masko, nas ne morejo razumeti in sprejeti na način,
kot bi si mi želeli. Saj se skrivamo za masko uspeha, veselja, lepe družine..položaja v službi...

Antidepresivi v začetku jemanja lahko povečajo misli po samomoru.

[marika]

Smotko,

seveda imaš prijatelje. Če ne drugih, imaš nas tukaj, ki smo takšne stvari doživljali na lastni koži in te lažje ter bolje razumemo. Jaz sem imela prijatelje tudi v najtežjih časih, vendar je bila ovira na moji strani. Nisem hotela stopiti do njih, ker sem se bala zavrnitve, kar čakala sem, da bodo oni prišli do mene.

Nekomu boš moral povedati kaj te muči in te spravlja na rob.

Skratka piši, riši, govori, odpri se,

lahko me tudi pokličeš, ti bom poslala svojo številko.
Bodi močan,

marika

[trina]

Zakaj nihče ne opazi, kaj se dogaja?

Saj opazijo. Tisti, ki te res dobro poznajo, opazijo.
Jih pa odganjaš, ne?

[ami]

Moram se pogovoriti, drugače bom znorel.....Stvar je šla že tako daleč, da nimam nobenega prijatelja.....Saj problem je v tem, da psihiatra že imam. Tudi tabletke. Pa očitno nič ne zaleže ...

pa si bil deležen tudi psihoterapije? če ne, samo tablete ne bodo problema rešile, najbrž zgolj omilile...

iskren prijatelj lahko zelo dobro opravi vlogo "terapevta", vendar se mi zdi, da bi ti rabil še psihoterapevta (poleg psihiatra)

iz tvojih besed je zaznati osamljenost....praviš da nimaš prijateljev... prav, ampak to ne pomeni, da jih ne boš imel... tu, na forumu, je veliko krasnih ljudi... zaupaj jim svojo bolečino, lažje ti bo, boš videl... precej je takih, ki jih je dolgo mučila resna depresija, pa jim je uspelo postaviti se počasi na noge... zakaj ne bi še tebi?

vsaka stvar, ki se konča, se je nekoč nekje začela... kako se je pri tebi začelo? že dolgo traja? zakaj ni prijateljev? saj morda so, samo ne vedo, kaj se ti godi.... si jim povedal? kaj pa tvoji domači?

[Tačka]

ja, smotko, verjamem, da veš kaj bi rad, v čem je problem... Ampak - "kako" to narediti, da ne bo boleče za druge.? . Mogoče celo - ja, kaj bojo pa ljudje, znanci rekli.. uf, sramota  ..
In ljudje se kar naprej nekomu prilagajamo, smo obzirni,... "požiramo".. ko pa nam poči - pa, uf - groza - le kaj mu je tega treba bilo ? ... Ah, ljudje znajo biti nesramni, grozni .. in gledajo na svet kot fijakarski konji 

Ja, imeti prijatelja je res pravo bogastvo .. ..