Stiskanje v prsih, težko dihanje, bolečine v rokah, nogah - panika...!

[karneke]

Pozdravljeni!

Moje težave so se začele približno pol leta nazaj v obliki strahu pred izpiti na faksu, doživljanja neprijetnih občutkov, ko sem se peljal z avtobusom ali avtomobilom, imel javni nastop, itd...No vse skupaj sem uspel dokaj obvladovati in kontrolirati do izpred približno dveh mesecev. Takrat sem doživel prvi pravi panični napad, ko sem bil na poti in sicer me je na začetku pikalo oziroma stiskalo v prsih, nato se mi je bolečina prestavila v roko in tako sem mislil, da gre za srčni infarkt. Seveda sem pristal na urgenci, kjer so mi naredili 2 ekg-ja in ugotovili, da je vse b.p.. Približno dva tedna pred tem pa sem imel preiskavo krvi, ki pa je tudi v odličnem stanju!

No kakorkoli od takrat naprej so se mi začeli pojavljati razni simptomi, kot so stiskanje v prsih, bolečine in pikanja v prsih, težko dihanje, bolečine v rokah, tudi nogah, krči v rokah, mravljinci in vse to povezano z tem, da nikakor ne spusti ta misel, da je z mojim zdravjem kaj narobe. Temu vsemu pa seveda sledijo panični napadi, saj ko se pojavi kak simptom, ga včasih sprejmem kot samo simptom, včasih pa si enostavno ne morem pomagati in me prevzame panika...

Star sem komaj 22 let in tako zdravniki, kot racionalnost veleva, da je takšno razmišljanje čisto odveč, ampak jaz ne vem kako si naj pomagam oz. kako se naj teh simptomov in BEDNEGA razmišljanja rešim, saj vse skupaj močno vpliva na moje delovanje!?

Ali je kdo med vami, ki je kaj podobnega doživljal ali doživlja in ima kakšen nasvet?

[Dečko]

Tudi jaz sem star 22 let in sem takole kot ti doživljaš, doživljal tudi sam, ampak nekako sem ta hujšo krizo pregural, seveda imam še vzpone in padce ampak dobro to pravijo je normalno.

Drugače pa sem si hujše trenutke lajšal s pomirjevali, potem mi je antidepresiv zagrabil in je tudi boljše bilo. Drugače pa kakšnega super nasveta nimam, razen tega, da od tega ne boš umrl, je pa res ful neprijetno. Probaj, če se da pozitivno razmišljati in se ne preveč poglabljati v to. Jaz sem ene dvakrat še padel v nezavest ampak pravijo, da ni bila to posledica paničnega napada, spet drugi pravijo, da je bila, tako da ne vem....

Drži se! Če ne drugače si poišči ustrzeno strokovno pomoč.

[ribič]

Ja tud jaz to doživljam, enkrat v večji drugič v manjši meri. Ko sem imel prvič panični napad sem mislil, da je infarkt in sem se že poslavljal od življenja. Potem pa vsi pregledi, ki so bli ok in ugotoviš, da je neki narobe s podstreho Jemljem AD-je, ki pa mi do zdaj še niso kaj prida pomagali, ampak ne mislim vreč puške v koruzo.

[Aslan]

Poznam z lastne izkušnje. Točno tako kot si opisal.
Zgodilo se je 2 leti nazaj in me dobesedno sesulo, onemogočilo mi je normalno življenje.
V trenutku se je porušil svet.

Šla sem k psihiatru:
antidepresiv Paroxat + kognitivna vedenjska terapija
Napadi so kmalu poniknili, ostala pa je anksioznost in strah pred napadom.

Poleg tega pa veliko dela na sebi, spreminjanja svojih miselnih vzorce,
razvijanje samospoštovanja, ureditev odnosov, ki so me uničevali,
pač zorenje...naučit se razumet svoja čustva, sebe...
Biti krmar svoje barke in ne več prepuščen na razburkanem morju.

Paroxat sem jemala debelo leto in pol.
In sem zdaj že 10 mesecev brez.
Zdrava se počutim, normalna in čutim sebe.

Tisti strahci, ki pa so ostali - predvsem strah pred paničnim napadom....
to bo verjamem, počasi izzvenelo...

Psihiater Klemen Rebolj je izdal odličen multimedijski priročnik
TRIS Panična motnja. Dobiš ga preko našega DAM društva in v lekarnah.
Priporočam!

[majči]

Živjo Aslan!

Tudi jaz imam takšne težave in jemljem paroxat. Zanima me kakšen je ta TRIS, A je tebi to pomagalo? Zanimajo me tvoje izkušnje?

LP, majči

[Putka]

Se opravičujem, ker se vsiljujem pred Aslan...

majči TRIS je samo ena mala pikica v zdravljenju. Verjetno ti bo pomagal malo bolje razumeti simptomatiko anksioznosti ter paničnih napadov. Potem, ko boš pripravljena na sproščanje, ti bo koristil tudi CD, ki je poleg priložen. Vse drugo je bolj pomembno! Da se sama soočaš s svojimi strahovi, razvijanje dobre samopodobe, razvijanje neke vrste poguma za spopadanje z vsakodnevnim življenjem, da te stvari ne dotolčejo preveč in tako dalje.

[majči]

Sej ravno to se mi zdi najtežje. V tistih težkih trenutkih jaz ne morem misliti na nič drugega, kot na to kaj me boli, kje me boli... Vglavnem katastrofa. Sploh si ne znam organizirati misli.

[Putka]

jp vsem je bilo tako. Upam, da ti bo kaj v tolažbo, če rečem, da je potreben čas, da se ti misli začnejo spet racionalno vrteti.

[scorpion]

Karneke....duševna stika, panika...ni le v glavi,.  je odziv telesa na močna čustva....Tvoj primer je zelo jasen primer, da nevroza ni le zgolj psihična težava, temveč sodeluje pri tem tudi telo...

Z Ad -ji boš omilil težavo..vzrokov za take reakcije svojega telesa pa  ne boš odpravil....Za to bo potrebno še dolgo delo...

[majči]

Hvala Putka za vzpodbudne besede. Takšnih mi trenutno najbolj primanjkuje. Jaz upam da se bodo težave nehale, je pa res kot praviš da moraš biti vztrajen. Tega pa meni manjka, ker me vsaka malenkost vznemiri in se mi zdi da mi v tistem trenutku še vse ostale stvari podre in da sem spet na začetku.

majči

[Putka]

jap jaz sem nekje prebrala, da moramo pustiti telesu, da "oddela" svoje. Verjetno ta mehanizem že najbolj ve sam kako ... Meni je to res pomagalo. Čas namreč.


In pa seveda aktivno sodelovanje v svoji bolezni. Nisem se prepustila pasivi ampak sem naredila / še delam pač vse kar mislim, da vem in da lahko pripomorem k boljšemu počutju.
To je : aktivno sodelovanje na forumu (v smislu pridobivanja čim več informacij o simptomatiki), dobra psihoterapija (ki še traja, predelovanje bolečin iz otroštva, učenje novih miselnih uzorcev, drugačne reakcije na konflikte in strese itd), športna aktivnost (tek, aerobika, fitness), telesna sproščenost (treniranje trebušnega dihanja, progresivno mošično sproščanje, itd.), spopadanje z izzivi (vožnja z avtom, druženje z ljudmi, delo v služi ipd.). Zdej lahko rečem, da plavam na površju. Sicer imam zametke in dneve, ko se slabo počutim ampak hej to sem imela že predno sem zbolela.

Je pa res majči, da predno sem lahko začela aktivno sodelovati, sem potrebovala čas, da se je telo umirilo, nervoza, tesnoba,...Ko sem začela čutiti, da sem vsaj približno sposobna iti na sprehod, sem hitro šla. In potem tako korak po korak dalje.


In pa še nekaj. Jaz imam tudi okm. Še traja. In mi mori.  Ampak ignoriram. 

[majči]

Super, sem zelo vesela zate. Tudi jaz sem se odločila da bom šla na aerobiko, da se vsaj malo razmigam in naredim kaj zase. Me je pa kar malo strah, zaradi kondicije. Trenutno sem z njo čisto na dnu.

[Aslan]

Živjo Aslan!

Tudi jaz imam takšne težave in jemljem paroxat. Zanima me kakšen je ta TRIS, A je tebi to pomagalo? Zanimajo me tvoje izkušnje?

TRIS meni ni pomagal, ker sem imela panične napade dve leti nazaj.
TRIS pa je izšel šele sedaj.

Je uporaben za vsakega z panično motnjo.
Razloži z filmom in knjigo vse, kar moraš o paniki vedeti.
Opiše različne pristope zdravljenja.
CD sproščanje pa je dnevno uporaben pripomoček.

Sama ga uporabljam redno in sem z njim zelo zadovoljna.
Včasih je zame že samo Reboljev glas dovolj, da me pomiri in da se strah odplazi stran.

[SchwarzA]

Pozdravljeni!

Moje težave so se začele približno pol leta nazaj v obliki strahu pred izpiti na faksu, doživljanja neprijetnih občutkov, ko sem se peljal z avtobusom ali avtomobilom, imel javni nastop, itd...No vse skupaj sem uspel dokaj obvladovati in kontrolirati do izpred približno dveh mesecev. Takrat sem doživel prvi pravi panični napad, ko sem bil na poti in sicer me je na začetku pikalo oziroma stiskalo v prsih, nato se mi je bolečina prestavila v roko in tako sem mislil, da gre za srčni infarkt. Seveda sem pristal na urgenci, kjer so mi naredili 2 ekg-ja in ugotovili, da je vse b.p.. Približno dva tedna pred tem pa sem imel preiskavo krvi, ki pa je tudi v odličnem stanju!

No kakorkoli od takrat naprej so se mi začeli pojavljati razni simptomi, kot so stiskanje v prsih, bolečine in pikanja v prsih, težko dihanje, bolečine v rokah, tudi nogah, krči v rokah, mravljinci in vse to povezano z tem, da nikakor ne spusti ta misel, da je z mojim zdravjem kaj narobe. Temu vsemu pa seveda sledijo panični napadi, saj ko se pojavi kak simptom, ga včasih sprejmem kot samo simptom, včasih pa si enostavno ne morem pomagati in me prevzame panika...

Star sem komaj 22 let in tako zdravniki, kot racionalnost veleva, da je takšno razmišljanje čisto odveč, ampak jaz ne vem kako si naj pomagam oz. kako se naj teh simptomov in BEDNEGA razmišljanja rešim, saj vse skupaj močno vpliva na moje delovanje!?

Ali je kdo med vami, ki je kaj podobnega doživljal ali doživlja in ima kakšen nasvet?

K da bi brala svojo zgodbo.....Do potankosti enako....
Rešit se bednega razmišljanja ne moreš,povrtaj globoko vase,ker je v samemu tebi zapisano veliko tistih stvari,ki sprožajo vse to.Sem tudi novinka,sicer5 let nazaj mela 3 napade,pa sploh nism vedlakaj je to,pred pol leta se pa to redno začelo ponavljat,pa sem pristala tam kot ti....ZDRAVA!
In v enem mesecu odkar sem na forumu(drugače živimsrečno življenje),ugotovila globoko v sebi kar nekaj gnilih členov verige(vzorcev in bolečine,ki sem jih zatajila),tko da fante,soočit se z njimi in jih predelat,druge ni!Pa verjet v to,da bomo nekoč vsi zlezl iz tega ''sranja''.Fajn bod

[Jagodka]

Ja tresenje, mravljinci, vrtoglavica, nabijanje srca. Znano. Pred mesecem in pol sem dobila AD in zdaj je bolje, čeprav so bile kontraindikacije kar hude. Pomagali so mi tudi na EKIju. Tam sem začela odkrivati kaj me je pripeljalo do bolezni. Zdaj sem se presedla na voznikov sedež in bom sama vozila svoje življenje. Jutri začnem tudi s terapijo. VKT. menda se dobro obnese.
Tepka

[majči]

Živjo vsem skupaj!

Kot sem že zadnjič povedala sem že drugič na Paroxatih in sicer četrti teden. Ma pa zanima nekaj. A se je komu dogajalo, da mu je srce preskakovalo. Meni se to zgodi nekajkrat na dan in izgleda tako, kot da bi ritem bitja malo preskočil. Sploh ne znam dobro opisat, upam da veste kaj mislim. Moja psihologinja je rekla da je to tudi normalno. Kdo ima kakšne izkušnje s tem?

[krasendan]

Če se ne motim govoriš o ekstrasistolah...jz sm jih mela tudi...so izjemno neprijetne in ne nevarne...
Ko sem se sama mal umirila in nehala razmišljat o preskakvanju srčnega ritma so same ponehale...se še zgodi, sam temu ne posvečam več pozornosti...Pa še nasvet, meni je pomagalo tudi jemanje magnezija v obliki šumečih tablet...to sm začela pit vsak dan, svetovali sta mi pa dve članici foruma...in meni deluje.

Uglavnem, čimanj panike...vse bo gud...

[karneke]

No jaz moram rečt, da so se ti simptomi že polegli in več nimam toliko teh pritiskov in podobnega. Je pa se mi vmes vse prestavilo na glavo v obliki pritiskov in vrtoglavic, ampak tudi tega ni več toliko. Vmes sem tudi dobil AD-je, ki pa še sicer nimajo učinka saj jih jemam komaj 11ti dan. Sedaj se že počutim malo bolje kot sem se takrat, ko sem se prvič oglasil na forumu in moram rečt, da je prav forum en izmed razlogov, ki so k temu veliko pripomogli - FORUM JE ZAKON 

Majči preskakovanje srca se tudi meni dogaja, so pa to ekstrasistole in NISO NEVARNE, je pa res, da tudi sam včasih, ko jih imam ogromno podvomim v to, ampak to je pa pač problem teh vsiljenih misli, ki pa še jih tudi sam nisem odpravil 

[scorpion]

Ja tale forum pa res ni karneke ..je res zakon..,morm priznat...

[Arwen]

ti...Pa še nasvet, meni je pomagalo tudi jemanje magnezija v obliki šumečih tablet...to sm začela pit vsak dan, svetovali sta mi pa dve članici foruma...in meni deluje.

he, tudi jaz pijem magnezij - prvenstveno sem ga začela pit, ker so me krči v nogah grabili... in opažam, da se je aritmija zmanjšala - jo skoraj ni več... na, jaz pa sem mislila, da imam sama kaj zaslug za to  je pa le magnezij tisti